Opomnik za bralce Božje besede
1. Predmet branja
Nedeljska in praznična besedila, ki se zvrstijo v triletnem krogotoku (Leta A,B,C) , so oznanjevalno naravnana. Od besedila v Standardnem prevodu se razlikujejo, ker so namenjena oznanjevanju in ne raziskovanju.
Ta nedeljska in praznična besedila je pred nekaj leti pregledala liturgična komisija, odobrili slovenski škofje in potrdila Komisija za sveto bogoslužje v Rimu. Zato sa besedila uradna in jih ni dovoljeno spreminjati!
Prošnje za vse potrebe in uvodi k posameznim delom niso natančno predpisani in jih lahko sestavi bralec sam. Uvodi so ena misel v 2-3 stavkih!
2. Zvrsti svetopisemskih besedil
Delijo se v tri skupine:- Pripovedna besedila Stare zaveze, ki so daljša, a manj zahtevna, bralci se ustrašijo imen in tega, da so prvi na vrsti
- Odlomek iz psalma, ki je precej prirejen in napisan v obliki pesmi z refrenom, ki ga izvirnik nima. Prednost ima petje psalma. Toda lepše ga je dobro prebrati kot slabo zopeti!
- Oznanjevalno besedilo iz apostolskih pisem, ki so krajša, a zelo zahtevna: za izkušene bralce
3. Enotnost liturgičnih pravil
Liturgija je v katoliški Cerkvi enotna, a se je v zadnjih desetletjih nekoliko preveč spreminjala po posameznih krajih - dodajanja in izpuščanja, gibanje... Benedikt XVl je pripravljal poziv k poenotenju. Enotnost liturgije povzroči, do se v kateri koli cerkvi med mašo počutimo kot doma. Na kaj posebej pazimo:- Ne napovedujemo "Prvo berilo, odpev, drugo berilo". Naslov odlomka je uvodni stavek npr. Berilo iz preroka lzaija. Pravilo: Kar je rdeče, ne preberemo!
- K ambonu pristopamo tik po zaključku prošnje po najblžji poti. Če prečkamo oltar, se rahlo priklonimo. Če ne prečkamo, se ne priklonimo. Središče med mašo je daritveni oltar, ne tabernakelj, zato se priklonimo v smer oltarja!
- V cerkev gledamo le pri napovedi (Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom) in zaključnemu pozivu (Božja beseda). Vmes gledamo v knjigo, ker je to sveti priročnik, kot npr. kelih, mašni plašč. Bralec ni igralec, ampak izbran izmed oltarnego občestva, in bere iz svete knjige iz spoštovanja, ne zato, ker ne zna na pamet!
4. Pogoji za bralca
Bralci naj izpolnjujejo naslednje pogoje (glej uvod v lekcionarij): Da so poznavalci Svetega pisma. Poznajo ustroj svetopisemskih knjig. So že prebrali večino svetopisemskih knjig. Znajo najti odlomek iz kratic za citiranje Sv. pisma. lmajo celotno Sv. pismo doma. Da so ljudje molitve. ki znajo v Sv. pismu najti misel za svojo duhovno hrano in rast. Kaj meni hoče povedati ta odlomek? Urodni oznanjevalni namen pa je zapisan v poševnem tisku zo oznoko Prvo berilo. Da so poznavalcii liturgije, zlasti svete maše. Poznajo razdelitev posameznih delov, zlasti dobro del, v katerem sodelujejo: Besedno bogoslužje. Za študij se priporoča knjižica Red sv. Maše, ki jo je izdala Celjska škofija v sodelovanju z Mohorjevo. Da imajo sposobnost branja pred drugimi. To pomeni:- lmajo zdrav, po možnosti čist glas, ki ob bližini mikrofona napolni celotno cerkev.
- Nimajo motenj govornega ritma, npr. jecljanje (ti naj raje pojejo na koru, ker pri petju nimajo težav).
- Nimajo hujših napak pri izgovarjavi nekaterih glasov (pogrkovanje r, sesljanje szc, šešljanje čžš), kar pazimo pri uvajanju novih bracev, zlasti mladih. Pri starejših toleriramo, kar v slovenski Cerkvi znamo.
- Ločijo med pravili standardnega izgovora (zborni jezik) in domačega izgovora (narečje) in se znajo približati standardnemu. V liturgiji se od nekdaj na Slovenskem utrjuje enotni izgovor: od 17. stoletja do danes, Slomšek pa je to na vzhodu Slovenije posebej zavzeto podpiral.
5. Faze priprave na branje
- Doma v Svetem pismu poiščemo širši kontekst odlomka. V prvih, tihih branjih odlomka (1-do 3-krat) poiščemo misel, ki mene nagovori, in skušamo razumeti misel vsakega stavka.
- Odlomek razdelimo na smiselne enote. Med temi enotami naredimo kratek, res kratek premor. (Beremo naglas 2- do 3-krat.)
- V posameznem stavku poiščemo besede, ki so bolj važne in jih bolj poudarimo. To niso vedno svete osebe.
- Preverimo naglaševanje besed s pomočjo slovarja, pravopisa ali slavista, če ga poznamo. Duhovnika povprašamo za naglaševanje imen. Obvezni naglasi so označeni. Preberemo naglas z vidika širokih in ozkih o-jev in e-jev 2- do 3-krat.
- Z brzinskim šepetajočim branjem odkrijemo mesta, kjer se nam zatakne, kar nato počasi natreniramo/vadimo (kot glasbeniki, športniki).
- Preberemo na predvečer glasno doma 2- do 3-krat tako, da se vživimo v cerkev in sledimo misli odlomka.
6. Obleka
Bralec naj bo oblečen lepše kot za vsak dan. Kdor nosi v službi kravato, naj jo ima tudi v cerkvi, kdor se oblači športno, se sme tudi za branje; za ženske ni pravil kakor v sredozemskih deželah, opozoriti pa velja, naj se poleti zlasti mlajše bralke ne prehladijo. Oblečen bodi kot za obisk ali kulturno prireditev ali recimo za pogreb daljnjega znanca.7. Gibanje
Gibanje naj bo diskretno. Slovesno prihaja le škof, ne vsak bralec. Prihod pred ambon pa tudi ni tek čez ovire. Razmisliti o kulturi gibanja (drža rok, štorkljanje in škripanje s čevlji).8. Vaje
Skupaj preberimo besedila za naslednje nedelje! Razpored bralcev beril pri nedeljskih sv. mašah lahko odprete tukaj..png)
Šmarnice spomin sladak
mojega detinstva.
Bosi trgali smo vsak dan v rosi
za oltarčke cvetni slak.
Kje si, tiste vere vir?
Grebel bi te z golo roko.
Kaj si že tako globoko,
da ne najdem te nikjer?
Alojz Gradnik