MARIJA - ZGLED, KI NAS PRIVLAČI BREZ BESED
V mesecu avgustu praznujemo kar nekaj Marijinih praznikov. Za kristjane je Marija zgled in spodbuda na poti. Avgust ni Marijin mesec, vseeno praznujemo nekaj Marijinih praznikov: Marijino vnebovzetje ali Veliki Šmaren. V mesecu avgustu je tudi praznik Device Marije Kraljice.
Veliko smo slišali in prebrali o Mariji. Ni pomembno, kaj je zapisano, pomembno je, kakšno mesto ima Marija v naših srcih, v našem življenju. Ljudje danes občudujejo razne domišljave junake iz televizijskih in drugih ekranov. V življenju obstajajo tudi drugačni junaki. Velikokrat jih spregledamo. To so junaki vsakdanjosti, popustljivosti, umirjenosti. Kako potrebni so heroji potrpežljivosti, pozornosti in ponižne ljubezni.
Junaki so zato, ker se ne hvalijo, temveč ker vse to nosijo v sebi in tako vzbujajo v drugih željo, da bi jim bili podobni. Marija je bila junakinja ravno zaradi tega, ker se ni hvalila, ker ni bila domišljava. To je zgled, ki v nas vzbuja željo, da bi ji bili podobni.
Prezirana v Betlehemu, kjer ljudje noseči ženi niso ponudili preproste sobe. Božjega sina Jezusa je rodila v hlevu na poljanah zunaj mesta Betlehem. Imela je odprto srce za svojo sorodnico Elizabeto, ki je pričakovala otroka. Kmalu po rojstvu je sveta družina morala na pot v Egipt. Bili so begunci.
Ob Jezusu je sprejemala veliko trpljenja, vendar ni izgubila vere. Po Jezusovem trpljenju in smrti so bili apostoli in učenci razočarani in prestrašeni. Marija je imela moč, da jih je povezovala. Ona jih je zbirala k molitvi in lomljenju kruha. Tudi danes nas Marija vabi k molitvi in lomljenju kruha – sveti maši, da bi ostali povezani z Jezusom in med seboj.
To so milosti, ki nam jih tudi vsak dan izprosi Marija. Tako lahko tudi mi, če želimo, postanemo junaki potrpežljivosti, pozornosti in ponižne ljubezni in dobrote v vsakdanjem življenju. Junaštvo je v dobroti, junaštvo ni v nasilju, ki uničuje. Marija nam je zgled in priprošnjica v vsakdanjem življenju.
V mesecu avgustu praznujemo kar nekaj Marijinih praznikov. Za kristjane je Marija zgled in spodbuda na poti. Avgust ni Marijin mesec, vseeno praznujemo nekaj Marijinih praznikov: Marijino vnebovzetje ali Veliki Šmaren. V mesecu avgustu je tudi praznik Device Marije Kraljice.
Veliko smo slišali in prebrali o Mariji. Ni pomembno, kaj je zapisano, pomembno je, kakšno mesto ima Marija v naših srcih, v našem življenju. Ljudje danes občudujejo razne domišljave junake iz televizijskih in drugih ekranov. V življenju obstajajo tudi drugačni junaki. Velikokrat jih spregledamo. To so junaki vsakdanjosti, popustljivosti, umirjenosti. Kako potrebni so heroji potrpežljivosti, pozornosti in ponižne ljubezni.
Junaki so zato, ker se ne hvalijo, temveč ker vse to nosijo v sebi in tako vzbujajo v drugih željo, da bi jim bili podobni. Marija je bila junakinja ravno zaradi tega, ker se ni hvalila, ker ni bila domišljava. To je zgled, ki v nas vzbuja željo, da bi ji bili podobni.
Prezirana v Betlehemu, kjer ljudje noseči ženi niso ponudili preproste sobe. Božjega sina Jezusa je rodila v hlevu na poljanah zunaj mesta Betlehem. Imela je odprto srce za svojo sorodnico Elizabeto, ki je pričakovala otroka. Kmalu po rojstvu je sveta družina morala na pot v Egipt. Bili so begunci.
Ob Jezusu je sprejemala veliko trpljenja, vendar ni izgubila vere. Po Jezusovem trpljenju in smrti so bili apostoli in učenci razočarani in prestrašeni. Marija je imela moč, da jih je povezovala. Ona jih je zbirala k molitvi in lomljenju kruha. Tudi danes nas Marija vabi k molitvi in lomljenju kruha – sveti maši, da bi ostali povezani z Jezusom in med seboj.
To so milosti, ki nam jih tudi vsak dan izprosi Marija. Tako lahko tudi mi, če želimo, postanemo junaki potrpežljivosti, pozornosti in ponižne ljubezni in dobrote v vsakdanjem življenju. Junaštvo je v dobroti, junaštvo ni v nasilju, ki uničuje. Marija nam je zgled in priprošnjica v vsakdanjem življenju.
nalagam novice...
.png)
Cerkev je kraj, kjer s Kristusom postajamo novi ljudje
Njena naloga in poslanstvo sta, da ljudi poveže v molitveno skupnost.
Neprestano vabi in omogoča, da se – čeprav včasih res samo »dva ali trije ljudje«
– zedinimo v kakšni prošnji, da se zbiramo »v Jezusovem imenu«
in imamo s tem zagotovilo: »Tam sem jaz sredi med njimi.«