Binkošti
Beseda binkošti izvira iz grške besede »pentekoste« to je »petdeset«, namreč petdeseti dan po veliki noči. Binkoštni praznik zaključuje petdesetdnevno praznovanje Kristusovega vstajenjskega slavja. Kristus je poveličan na Očetovi desnici. K poveličanemu življenju pri Očetu kliče tudi nas, zato nam podarja Svetega Duha, s katerim nas že sedaj napravlja deležne notranjega življenja troedinega Boga.
Kristus se je z vnebohodom od svojih učencev telesno oddaljil, vendar jim je zagotovil, da bo z njimi »vse dni do dovršitve sveta« (Mt 28,20). Kristusova otipljiva, človeška navzočnost je prenehala, nadomestila pa jo je bogatejša navzočnost na duhovni, zakramentalni ravni. Ta se uresničuje po Svetem Duhu, ki je oživljajoči Duh poveličanega Kristusa.
Delovanje Svetega Duha se je posebno pokazalo na binkoštni praznik, ko so bili učenci napolnjeni z njegovimi darovi in so začeli pogumno oznanjati resnico o Jezusu Kristusu in njegov nauk. Vsa prenova Cerkve je delo Svetega Duha, zato se Cerkev v vseh časih prenavlja toliko, kolikor je poslušna Svetemu Duhu. Seveda pa se prenova Cerkve začne pri vsakem njenem članu.
Prav zato Cerkev od vnebohoda do binkošti skoz devet dni čaka na Jezusovo novo navzočnost, navzočnost po Svetem Duhu, ki je »Bog na delu«, ki resnično nikoli ne miruje. Zato to čakanje ni nedejavno, marveč je goreča, z dobrimi deli spremljana molitev, da bi se Sveti Duh, Duh poveličanega Kristusa, razlil na njegovo Cerkev v vsem obilju. Ta priprava traja devet dni, ker so po poročanju evangelista Luka apostoli toliko časa prebili v molitvi skupaj z Jezusovimi sorodniki, ženami iz Galileje in Jezusovo materjo: to je bila prva devetdnevnica v zgodovini Cerkve. Binkoštna devetdnevnica je od vseh raznih devetdnevnic v cerkvenem letu najvažnejša, kajti to je molitvena priprava za nekaj, kar je za Cerkev življenjskega pomena: za darove Svetega Duha – za Svetega Duha, ki Cerkev oživlja in vodi.
Kristus se je z vnebohodom od svojih učencev telesno oddaljil, vendar jim je zagotovil, da bo z njimi »vse dni do dovršitve sveta« (Mt 28,20). Kristusova otipljiva, človeška navzočnost je prenehala, nadomestila pa jo je bogatejša navzočnost na duhovni, zakramentalni ravni. Ta se uresničuje po Svetem Duhu, ki je oživljajoči Duh poveličanega Kristusa.
Delovanje Svetega Duha se je posebno pokazalo na binkoštni praznik, ko so bili učenci napolnjeni z njegovimi darovi in so začeli pogumno oznanjati resnico o Jezusu Kristusu in njegov nauk. Vsa prenova Cerkve je delo Svetega Duha, zato se Cerkev v vseh časih prenavlja toliko, kolikor je poslušna Svetemu Duhu. Seveda pa se prenova Cerkve začne pri vsakem njenem članu.
Prav zato Cerkev od vnebohoda do binkošti skoz devet dni čaka na Jezusovo novo navzočnost, navzočnost po Svetem Duhu, ki je »Bog na delu«, ki resnično nikoli ne miruje. Zato to čakanje ni nedejavno, marveč je goreča, z dobrimi deli spremljana molitev, da bi se Sveti Duh, Duh poveličanega Kristusa, razlil na njegovo Cerkev v vsem obilju. Ta priprava traja devet dni, ker so po poročanju evangelista Luka apostoli toliko časa prebili v molitvi skupaj z Jezusovimi sorodniki, ženami iz Galileje in Jezusovo materjo: to je bila prva devetdnevnica v zgodovini Cerkve. Binkoštna devetdnevnica je od vseh raznih devetdnevnic v cerkvenem letu najvažnejša, kajti to je molitvena priprava za nekaj, kar je za Cerkev življenjskega pomena: za darove Svetega Duha – za Svetega Duha, ki Cerkev oživlja in vodi.
.png)