SVETO REŠNJE TELO IN SVETA REŠNJA KRI
Evharistična skrivnost je "vir in višek vsega krščanskega življenja", tisti vir, iz katerega "Cerkev neprestano živi in raste", zato je razumljivo, da jo častimo s posebnim praznikom. Res je, da se evharistija slavi z mašo na veliki četrtek zvečer, ko obhajamo spomin Gospodove zadnje večerje, prve evharistije. Toda spominjanje Kristusovega trpljenja in neposredna bližina velikega petka nas takat zadržujeta, da bi se z vso dušo prepustili veselemu, glasnemu praznovanju in kar najbolj radostnim izrazom hvaležnosti za Kristusov največji dar svoji Cerkvi.
Evharistija, kakor s tujo besedo imenujemo skrivnost svetega Rešnjega telesa in krvi, je spomin na veliko noč. Ko rečemo spomin, ne govorimo o preprostem pomnenju, ampak o resnični navzočnosti Kristusa v skrivnosti svete evharistije. Ko obhajamo evharistijo, darujemo žrtev nove zaveze, obnavljamo žrtvovanje na križu, na katerem se je Kristus daroval kot brezmadežno jagnje. Evharistija je zakrament ljubezni, spomin Jezusove zadnje večerje in oltar je miza naše večerje. Tu prejmemo hrano za pot skozi življenje, da bi srečno prišli na večerjo večnega življenja, kamor smo povabljeni.
V zelo zgoščenih besedah bi lahko rekli, da sveta evharistija kaže na preteklost in je živ spomin odrešitvenih božjih del v zgodovini človeštva, kasterih višek je Kristusova daritev na križu, končana s poveličanim vstajenjem; kot sedanja resničnost je sveta evharistija zakrament edinosti vseh članov Cerkve s Kristusom in med seboj; v odnosu do prihodnosti pa je poroštvo večne gostije v nebesih. V evharistiji smo povezani v isti veri in ljubezni, ki jo predstavljata en kruh in en kelih. Ob praznovanju svetega Rešnjega telesa in krvi so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti: izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z najsvetejšim, štirideseturna molitev in procesija kot javno izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji. Prav procesijo v naših krajih še danes zelo slovesno obhajamo. Blagoslova, ki se pri procesiji ali češčenju evharistije daje z Najsvetejšim, seveda ne smemo jemati kot nekaj magičnega, kot "čarovnijo", ki že s kretnjo ali obredom samim zagotavlja odvrnitev vseh nesreč. Zdrava vera ve, da so ti blagoslovi Ie prav posebno poudarjene in izrazite prošnje - res prošnje, ki so popolno nasprotje magije in čarovnije. Pri teh prošnjah sicer prosimo za materialne dobrine, vendar pa je prav, da vemo, da nas Bog ne bo uslišal kot mu "narekujemo", ampak tako, kakor je v naš resnični blagor, ne le v trenutno, ampak v večno korist. Končno je v svetem Rešnjem telesu resnično navzoč Kristus, ki je obljubil, da Cerkve ne bo nikoli zapustil.
Evharistija, kakor s tujo besedo imenujemo skrivnost svetega Rešnjega telesa in krvi, je spomin na veliko noč. Ko rečemo spomin, ne govorimo o preprostem pomnenju, ampak o resnični navzočnosti Kristusa v skrivnosti svete evharistije. Ko obhajamo evharistijo, darujemo žrtev nove zaveze, obnavljamo žrtvovanje na križu, na katerem se je Kristus daroval kot brezmadežno jagnje. Evharistija je zakrament ljubezni, spomin Jezusove zadnje večerje in oltar je miza naše večerje. Tu prejmemo hrano za pot skozi življenje, da bi srečno prišli na večerjo večnega življenja, kamor smo povabljeni.
V zelo zgoščenih besedah bi lahko rekli, da sveta evharistija kaže na preteklost in je živ spomin odrešitvenih božjih del v zgodovini človeštva, kasterih višek je Kristusova daritev na križu, končana s poveličanim vstajenjem; kot sedanja resničnost je sveta evharistija zakrament edinosti vseh članov Cerkve s Kristusom in med seboj; v odnosu do prihodnosti pa je poroštvo večne gostije v nebesih. V evharistiji smo povezani v isti veri in ljubezni, ki jo predstavljata en kruh in en kelih. Ob praznovanju svetega Rešnjega telesa in krvi so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti: izpostavljanje Najsvetejšega, blagoslov z najsvetejšim, štirideseturna molitev in procesija kot javno izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji. Prav procesijo v naših krajih še danes zelo slovesno obhajamo. Blagoslova, ki se pri procesiji ali češčenju evharistije daje z Najsvetejšim, seveda ne smemo jemati kot nekaj magičnega, kot "čarovnijo", ki že s kretnjo ali obredom samim zagotavlja odvrnitev vseh nesreč. Zdrava vera ve, da so ti blagoslovi Ie prav posebno poudarjene in izrazite prošnje - res prošnje, ki so popolno nasprotje magije in čarovnije. Pri teh prošnjah sicer prosimo za materialne dobrine, vendar pa je prav, da vemo, da nas Bog ne bo uslišal kot mu "narekujemo", ampak tako, kakor je v naš resnični blagor, ne le v trenutno, ampak v večno korist. Končno je v svetem Rešnjem telesu resnično navzoč Kristus, ki je obljubil, da Cerkve ne bo nikoli zapustil..png)