OBNOVLJENA PODRUŽNA CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE NA MAGDALENSKI GORI
O davni arheološki in zgodovinski preteklosti Magdalenske gore je bilo že veliko povedanega na mnogih mestih. Na tem mestu bi se omejil samo na stavbo, ki stoji na 504 m visoki vzpetini, na podružno cerkev Sv. Marije Magdalene. V svoji temeljni strukturi je gotska stavba, ki je bila prvič omenjena v vizitacijskem zapisu l. 1663, kjer je zapisano, da je v zelo slabem stanju in nima ne »oltarja ne denarja«. Več o zgodovini omenjene podružne cerkve sv. Magdalene ter opisu njene zunanjosti in notranjščine si lahko preberete v knjigi p. Lojzeta Štrublja »Iz prakorenin v drevo današnjih dni« iz leta 1992. Dodal bi samo zapis o obnovitvenih delih na/v cerkvi, ki so bila opravljena od zgoraj omenjene letnice izdaje knjige do danes.
Kljub temu, da je v zgoraj omenjeni knjigi p. Štrublja zapisano, da so z umetnostnega stališča priznane umetnine v tej cerkvi samo »slika sv. Magdalene, Šubičeva Brezmadežna in kelih, ki ima poleg umetnostne predvsem zgodovinsko vrednost«, smo skušali tudi v zadnjem času pridati cerkvi »dodano« vrednost. Kaj bi bilo lahko zapisano v kroniko od 1. 1992 dalje:
l. 1992 – je bila napeljana močnejša električna napeljava, tako da je bilo lahko urejeno električno zvonjenje; kemblji zvonov so bili predelani.
l. 1995 do 1997 – obnova obrambnega zidu pred cerkvijo; na okno prezbiterija so bile pritrjene nove železne »gavtre« in narejene nove stopnice v zvonik.
l. 1999 – nad prezbiterijem cerkve je bila narejena nova lesena konstrukcija in pokrita z bakrom, prenovljena streha nad ladjo ob zvoniku, nadaljevanje obnove obzidja.
l. 2000 – v cerkev je bilo vlomljeno in narejeno precej škode (ukradeni kipi iz glavnega oltarja, dva z levega stranskega, trije oltarni križi, dva stara misala). Obnovljena je bila slika Marije Magdalene ter Brezmadežne, skupaj z okvirjema.
l. 2001 – narejeni so bili novi kipi sv. Marije Magdalene, sv. Marka in bl. Antona Martina Slomška. Obnovljen in pozlačen je bil glavni oltar.
l. 2002 – narejena sta bila še dva nova kipa sv. Apolonije in sv. Janeza Nepomuka za stranski oltar.
l. 2006 – obnovljena je bila fasada in simsi zvonika, omet zvonika do višine 2,5 m saniran s sušilnim ometom. Zamenjana dotrajana lesena konstrukcija zvonika, drog za križ na zvoniku in izdelan nov križ iz RF železa, obnovljena in pozlačena tudi krogla pod križem, zvonik oblečen v novo kritino iz bakrene pločevine (prej iz pocinkane pločevine). Na zvoniku zamenjana vsa štiri okna, sedaj so iz kostanjevega lesa. Odstranjena stara opečna kritina, popravljeno in zamenjano dotrajano ostrešje ter na novo pokrita cerkev z novim bobrovcem in dodani snegolovi. Zamenjani vsi žlebovi na cerkvi, ki so sedaj iz aluminijaste barvane pločevine, obroba zvonika v višini strehe pa iz bakrene pločevine (več v Oznanilih 8. 10. 2006, št. 4).
l. 2007 - obnova ostale fasade cerkve vključno z simsi, na ladijskem delu cerkve zamenjana vsa okna z novimi iz kostanjevega lesa (več v Oznanilih 7.10.2007, št. 4).
Ker so zgoraj omenjena dela podrobneje opisana v župnijskih tiskanih oznanilih, naj bo v nadaljevanju opisano kaj smo v omenjeni cerkvi postorili v letošnjem letu (2019).
Poleg tekočih vsakoletnih ali pa nujno potrebnih vzdrževalnih del na cerkvi, ki jih od zadnje omenjene letnice ne bi posebej omenjal (ureditev zunanje okolice z odvodnjavanjem in drenažo, ureditev električne napeljave, ureditev vpetja zvonov idr.) je bila naša glavna letošnja naloga ureditev in olepšanje notranjščine te podružne cerkve. Najprej smo pristopili k sanaciji sten v sami cerkvi, saj je bil na nekaterih mestih zaradi poškodb in vlage obstoječi omet že odstopljen od podlage. Odstranili smo obstoječi omet do strukture zidu do višine okenske police v cerkvi in do višine okrasnih obokov v prezbiteriju. Zaradi pojava vlage na notranjih stenah smo nato sedanji omet nadomestili novim paroprepustnim sušilnim ometom v grobi in fini strukturi. S tem smo cerkvi omogočili, da bo vlaga iz podzidka prepuščala v okolje in bo zid vsaj delno osušen, kapilarni dvig vode v fasadni del pa bo do določene mere zmanjšan. Po ureditvi tlaka cerkve in cerkvene zakristije smo na tla cerkve in zakristije (tlak prezbiterija ostaja isti) položili nov keramični tlak oziroma keramične plošče, ki so primerne za cerkev. Po končanju omenjenih del smo z apneno barvo na novo prepleskali vso notranjost cerkve. V prezbiterij je postavljen nov (prej leseni) daritveni oltar iz pohorskega tonalita. Iz tonalita je tudi nova stopnica med cerkvijo in prezbiterijem.
Seveda je bilo ob tem potrebno izvesti tudi še kar nekaj spremljevalnih del. V cerkev smo dodali nove hrastove cerkvene klopi in zakristijsko omaro za parametre in knjige, obnovljena in popravljena so bila tudi glavna in stranska cerkvena vrata cerkve vključno s kljukami, napravljene nove notranje obrobe okoli cerkvenih oken in nove stopnice ter podesti k stranskim oltarjem in na kor. Prav tako je bilo opravljeno še nekaj nujnih vzdrževalnih kleparskih del (kljuke, žlebovi, snegolovi in dr.). Ponovno so bila prebarvana lesena okna na zvoniku ter na sami cerkvi ter stopnice v sam zvonik. Urejena je bila tudi okolica cerkve ter seveda, zahvaljujoč dobrim ljudem, generalno očiščena notranjost cerkve. Ob tem gre izredna zahvala izvajalcem del: Mizarstvu Sašek iz Zg. Slivnice (cerkvene klopi in zakristijska omara), Kamnoseštvu Zupančič Rajko iz Sapa (daritveni oltar in stopnica), Mehle gradnje d.o.o iz Paradišča (sanacija sten in sušilni omet), Bojan Jagodic d.o.o iz Podgorice (keramika in polaganje), Pavel Repar iz Lanišča (pleskarska dela in barvanje), Janez Petrič iz Sel (krovska dela), Anton Hočevar iz Malega vrha (obnova cerkvenih vrat), Jure Kušlan iz Cikave in Sandi Perovšek iz Sapa (obrobe oken, stopnice in podesti). Posebna zahvala pa gre ključarjema omenjene cerkve g. Janezu Perčiču (ki je opravil tudi vsa elektroinstalacijska dela) in g. Francu Štrublju za čas in prizadevnost pri nadzoru, organizaciji in vodenju ter samem izvajanju zgoraj omenjenih del.
Blagoslov vseh letošnjih obnovitvenih del bo v soboto, 8. junija, ko bo ob 15. uri med mašo blagoslovil obnovljeno cerkev upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Darovanje pri tej maši bo namenjeno za poplačilo stroškov obnove. 
Naj bo vaš dar kot dar, ki se ga ne bi sramovali dati lastnemu otroku; ne veliko, a tisto vredno. Zahvala gre seveda vsem dosedanjim dobrotnikom cerkve, vam darovalcem pa že vnaprej Bog povrni.
Upam, da bo znala tako obnovljena cerkev slehernemu obiskovalcu, ki išče dušnega miru na tem kraju s svojo lepoto pripomoči k morda bolj poglobljenemu stiku z Bogom. Prav tako pa je lahko obnovljena cerkev velika pridobitev za naš kraj, ne samo v sakralnem smislu, ampak tudi kot del turistične in kulturne ponudbe tega lepega dela slovenske zemlje.
Bojan Korošak
Kljub temu, da je v zgoraj omenjeni knjigi p. Štrublja zapisano, da so z umetnostnega stališča priznane umetnine v tej cerkvi samo »slika sv. Magdalene, Šubičeva Brezmadežna in kelih, ki ima poleg umetnostne predvsem zgodovinsko vrednost«, smo skušali tudi v zadnjem času pridati cerkvi »dodano« vrednost. Kaj bi bilo lahko zapisano v kroniko od 1. 1992 dalje:
l. 1992 – je bila napeljana močnejša električna napeljava, tako da je bilo lahko urejeno električno zvonjenje; kemblji zvonov so bili predelani.
l. 1995 do 1997 – obnova obrambnega zidu pred cerkvijo; na okno prezbiterija so bile pritrjene nove železne »gavtre« in narejene nove stopnice v zvonik.
l. 1999 – nad prezbiterijem cerkve je bila narejena nova lesena konstrukcija in pokrita z bakrom, prenovljena streha nad ladjo ob zvoniku, nadaljevanje obnove obzidja.
l. 2000 – v cerkev je bilo vlomljeno in narejeno precej škode (ukradeni kipi iz glavnega oltarja, dva z levega stranskega, trije oltarni križi, dva stara misala). Obnovljena je bila slika Marije Magdalene ter Brezmadežne, skupaj z okvirjema.
l. 2001 – narejeni so bili novi kipi sv. Marije Magdalene, sv. Marka in bl. Antona Martina Slomška. Obnovljen in pozlačen je bil glavni oltar.
l. 2002 – narejena sta bila še dva nova kipa sv. Apolonije in sv. Janeza Nepomuka za stranski oltar.
l. 2006 – obnovljena je bila fasada in simsi zvonika, omet zvonika do višine 2,5 m saniran s sušilnim ometom. Zamenjana dotrajana lesena konstrukcija zvonika, drog za križ na zvoniku in izdelan nov križ iz RF železa, obnovljena in pozlačena tudi krogla pod križem, zvonik oblečen v novo kritino iz bakrene pločevine (prej iz pocinkane pločevine). Na zvoniku zamenjana vsa štiri okna, sedaj so iz kostanjevega lesa. Odstranjena stara opečna kritina, popravljeno in zamenjano dotrajano ostrešje ter na novo pokrita cerkev z novim bobrovcem in dodani snegolovi. Zamenjani vsi žlebovi na cerkvi, ki so sedaj iz aluminijaste barvane pločevine, obroba zvonika v višini strehe pa iz bakrene pločevine (več v Oznanilih 8. 10. 2006, št. 4).
l. 2007 - obnova ostale fasade cerkve vključno z simsi, na ladijskem delu cerkve zamenjana vsa okna z novimi iz kostanjevega lesa (več v Oznanilih 7.10.2007, št. 4).
Ker so zgoraj omenjena dela podrobneje opisana v župnijskih tiskanih oznanilih, naj bo v nadaljevanju opisano kaj smo v omenjeni cerkvi postorili v letošnjem letu (2019).
Poleg tekočih vsakoletnih ali pa nujno potrebnih vzdrževalnih del na cerkvi, ki jih od zadnje omenjene letnice ne bi posebej omenjal (ureditev zunanje okolice z odvodnjavanjem in drenažo, ureditev električne napeljave, ureditev vpetja zvonov idr.) je bila naša glavna letošnja naloga ureditev in olepšanje notranjščine te podružne cerkve. Najprej smo pristopili k sanaciji sten v sami cerkvi, saj je bil na nekaterih mestih zaradi poškodb in vlage obstoječi omet že odstopljen od podlage. Odstranili smo obstoječi omet do strukture zidu do višine okenske police v cerkvi in do višine okrasnih obokov v prezbiteriju. Zaradi pojava vlage na notranjih stenah smo nato sedanji omet nadomestili novim paroprepustnim sušilnim ometom v grobi in fini strukturi. S tem smo cerkvi omogočili, da bo vlaga iz podzidka prepuščala v okolje in bo zid vsaj delno osušen, kapilarni dvig vode v fasadni del pa bo do določene mere zmanjšan. Po ureditvi tlaka cerkve in cerkvene zakristije smo na tla cerkve in zakristije (tlak prezbiterija ostaja isti) položili nov keramični tlak oziroma keramične plošče, ki so primerne za cerkev. Po končanju omenjenih del smo z apneno barvo na novo prepleskali vso notranjost cerkve. V prezbiterij je postavljen nov (prej leseni) daritveni oltar iz pohorskega tonalita. Iz tonalita je tudi nova stopnica med cerkvijo in prezbiterijem.
Seveda je bilo ob tem potrebno izvesti tudi še kar nekaj spremljevalnih del. V cerkev smo dodali nove hrastove cerkvene klopi in zakristijsko omaro za parametre in knjige, obnovljena in popravljena so bila tudi glavna in stranska cerkvena vrata cerkve vključno s kljukami, napravljene nove notranje obrobe okoli cerkvenih oken in nove stopnice ter podesti k stranskim oltarjem in na kor. Prav tako je bilo opravljeno še nekaj nujnih vzdrževalnih kleparskih del (kljuke, žlebovi, snegolovi in dr.). Ponovno so bila prebarvana lesena okna na zvoniku ter na sami cerkvi ter stopnice v sam zvonik. Urejena je bila tudi okolica cerkve ter seveda, zahvaljujoč dobrim ljudem, generalno očiščena notranjost cerkve. Ob tem gre izredna zahvala izvajalcem del: Mizarstvu Sašek iz Zg. Slivnice (cerkvene klopi in zakristijska omara), Kamnoseštvu Zupančič Rajko iz Sapa (daritveni oltar in stopnica), Mehle gradnje d.o.o iz Paradišča (sanacija sten in sušilni omet), Bojan Jagodic d.o.o iz Podgorice (keramika in polaganje), Pavel Repar iz Lanišča (pleskarska dela in barvanje), Janez Petrič iz Sel (krovska dela), Anton Hočevar iz Malega vrha (obnova cerkvenih vrat), Jure Kušlan iz Cikave in Sandi Perovšek iz Sapa (obrobe oken, stopnice in podesti). Posebna zahvala pa gre ključarjema omenjene cerkve g. Janezu Perčiču (ki je opravil tudi vsa elektroinstalacijska dela) in g. Francu Štrublju za čas in prizadevnost pri nadzoru, organizaciji in vodenju ter samem izvajanju zgoraj omenjenih del.
Blagoslov vseh letošnjih obnovitvenih del bo v soboto, 8. junija, ko bo ob 15. uri med mašo blagoslovil obnovljeno cerkev upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Darovanje pri tej maši bo namenjeno za poplačilo stroškov obnove. Naj bo vaš dar kot dar, ki se ga ne bi sramovali dati lastnemu otroku; ne veliko, a tisto vredno. Zahvala gre seveda vsem dosedanjim dobrotnikom cerkve, vam darovalcem pa že vnaprej Bog povrni.
Upam, da bo znala tako obnovljena cerkev slehernemu obiskovalcu, ki išče dušnega miru na tem kraju s svojo lepoto pripomoči k morda bolj poglobljenemu stiku z Bogom. Prav tako pa je lahko obnovljena cerkev velika pridobitev za naš kraj, ne samo v sakralnem smislu, ampak tudi kot del turistične in kulturne ponudbe tega lepega dela slovenske zemlje.
Bojan Korošak
