Ob koncu šolskega in veroučnega leta je bila v naši župniji slovesnost prvega svetega obhajila. Tretji sveti zakrament je 12. maja prejelo 19 prvoobhajancev. Psihologi se bojijo, da otroštvo izginja iz življenja, da zato tudi odraslosti ni več, je samo neka vmesna "tehnološka" doba. V tej luči prvo obhajilo ni nobeno poljubno razkošje, ampak tisti naboj, ki nas lahko vrže v polno življenje. Prvo obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku ne podarja na porabniški način, s trženjem, ampak osebno, da hkrati s seboj tudi nas same nam samim tako bogato podarja, kakor se sami nikoli ne bi znali. Vse to je v zraku, neizrecno, nerazložljivo.Ravno zato so šmarski tretješolci ta dan dočakali dobro pripravljeni, za kar sta zaslužna g. župnik Bojan Korošak in predvsem katehistinja Breda Strajnar, ki jih je spremljala celo leto. Otroci ji bodo za to večno hvaležni.Uvajanje v kriščansko življenje doseže svojo polnost v obhajanju presvete evharistije. Kristus nam je dal kot oporoko ljubezni v hrano svoje telo in v pijačo svojo kri. On sam živi med nami pod podobo kruha in vina, ki ju darujemo nebeškemu Očetu in izpolnjujemo njegovo naročilo, ki ga je dal pri zadnji večerji: "To delajte v moj spomin." Kristjani imenujemo evharistično skrivnost tudi sveto Rešnje telo in kri, zakrament ljubezni, Jagnjetova gostija, lomljenje kruha, sveta večerja. Verovati moramo Jezusovim besedam, ko je rekel: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem!" (Jn 6.54-50) (po Kristjan moli, Ljubljana 1982)
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku.
Ob koncu šolskega in veroučnega leta je bila v naši župniji slovesnost prvega svetega obhajila. Tretji sveti zakrament je 12. maja prejelo 19 prvoobhajancev.
Psihologi se bojijo, da otroštvo izginja iz življenja, da zato tudi odraslosti ni več, je samo neka vmesna "tehnološka" doba. V tej luči prvo obhajilo ni nobeno poljubno razkošje, ampak tisti naboj, ki nas lahko vrže v polno življenje. Prvo obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku ne podarja na porabniški način, s trženjem, ampak osebno, da hkrati s seboj tudi nas same nam samim tako bogato podarja, kakor se sami nikoli ne bi znali. Vse to je v zraku, neizrecno, nerazložljivo.
Ravno zato so šmarski tretješolci ta dan dočakali dobro pripravljeni, za kar sta zaslužna g. župnik Bojan Korošak in predvsem katehistinja Breda Strajnar, ki jih je spremljala celo leto. Otroci ji bodo za to večno hvaležni.
Uvajanje v kriščansko življenje doseže svojo polnost v obhajanju presvete evharistije. Kristus nam je dal kot oporoko ljubezni v hrano svoje telo in v pijačo svojo kri. On sam živi med nami pod podobo kruha in vina, ki ju darujemo nebeškemu Očetu in izpolnjujemo njegovo naročilo, ki ga je dal pri zadnji večerji: "To delajte v moj spomin." Kristjani imenujemo evharistično skrivnost tudi sveto Rešnje telo in kri, zakrament ljubezni, Jagnjetova gostija, lomljenje kruha, sveta večerja. Verovati moramo Jezusovim besedam, ko je rekel: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem!" (Jn 6.54-50)
(po Kristjan moli, Ljubljana 1982)
