Nadškofova zahvala ob zahvalni nedelji
Bog bodi hvaljen.
Bratje in sestre, ob letošnji zahvalni nedelji skupaj z velikim oznanjevalcem evangelija molim: »Zahvaljujem se svojemu Bogu, kadar koli se vas spominjam, in v sleherni svoji molitvi zmeraj z veseljem molim za vas vse« (Flp 1,3-4).
V Filipih je Jezusov evangelij stopil na evropska tla in začel svojo pot po naši celini, dokler je ni nagovoril tudi na njenih skrajnih mejah. Zato se mi zdi primerno, da se ob misli na hvaležnost ustavim prav pri Pavlovih besedah, namenjenih tej prvi krščanski skupnosti v Evropi.
Zato se, dragi bratje in sestre, skupaj z vami zahvaljujem Bogu za vse naše duhovnike. Zelo sorazlični med seboj: precej je priletnih, različne sposobnosti imajo: eni so sposobnejši v oznanjevanju, drugi so dobri organizatorji, spet drugi so odlični kateheti, nekateri so veliki spokorniki; vsem pa je skupno dejstvo, da so škofje nanje položili roke in mazilili njihove dlani za službo občestvu. Po njih in samo po njih Jezus med vami uresničuje svojo obljubo, da bo z vami vse dni do konca sveta. V vsej njihovi različnosti ti duhovniki po Božji milosti uresničujejo Gospodovo obljubo. Zahvaljujem se vam, da sodelujete z njimi, jim pomagate in molite zanje.
Skupaj z vami, dragi bratje in sestre, se zahvaljujem vašim dušnim pastirjem, da v samoti in tišini vztrajajo pred Najsvetejšim in mu izročajo vas, vase družine in vaše bolečine. Sveto pismo je polno zgledov svetih očakov, ki so se v molitvi bojevali za svoje ljudstvo, in Bog je ljudstvu prizanašal. Na poseben način, dragi bratje in sestre, se želim skupaj z vami zahvaliti za naše redovne skupnosti. Nekatere so zelo navzoče v pastorali, druge ostajajo umaknjene za meje klavzure in kontemplativnega življenja. To so živa ognjišča molitve, iz katerih se neprestano dviga molitev za vas, za vaše družine, za naš narod in za ves svet. Zelo moramo biti hvaležni zanje.
Vsako jutro se Bogu zahvalim za vas, naše drage družine, za vas, mame in očetje, ki v poslušnosti Božji volji odprete srce in družino za novo življenje. Pri vsakem življenju, ki potrka na vrata srca, se morate odločiti, ali boste odprli ali ne. Neizmerno sem vam hvaležen, da vrata odpirate, saj na ta način ne bogatite samo svojega življenja, ampak tudi omogočate prihodnost naši Cerkvi in narodu. Dragi starši, hvala vam za to velikodušnost.
Rad bi se zahvalil tudi vsem bolnikom in ostarelim. Vem, da so včasih vaše noči dolge in postajate naveličani ob vseh preizkušnjah, ki ste jih deležni dan za dnem. Zahvaljujem se vam, ker svojih noči ne spreminjate v nejevoljo in preklinjanje, ampak postajajo čas molitve, v katerem sebe in ta svet prinašate pred Boga in skupaj s Kristusom postajate daritev Očetu za potrebe sveta.
Naj se na koncu zahvalim tudi vsem župnijskim sodelavcem, ki del svojega časa, znanja, izkušenj in sposobnosti podarjate skupnosti, v kateri skupaj z drugimi skušate biti povezani z našim Bogom. Hvala vam za vaš čas in za velikodušnost, ki župnijsko skupnost povezuje in ji vliva življenjsko moč.
Dragi bratje in sestre, skupaj z vami se zahvaljujem Gospodu, ker je dober, ker je večna njegova ljubezen. In ko se zahvaljujem njemu, se zahvaljujem tudi vsem vam. Bodite blagoslovljeni.
Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof
