Novo veroučno leto in urnik 2026/27
Kakor smo na koncu šolskega in pastoralnega leta željni odmora, smo po tednih bolj umirjenega delovanja spet veseli, da lahko zaživijo dejavnosti, ki so v dopustniškem času mirovale. Med njimi je tudi verouk. Starši in veroučenci na verouk gledajo zelo različno: za ene je to velika vrednota, nekaj lepega, koristnega, za druge nujno zlo ali celo breme.
Posebnost verouka pri nas nam narekuje žalostno in hkrati zgovorno dejstvo, da smo poleg Francije in Albanije edina evropska država, kjer je šola za vsako solidno in primerljivo obliko religioznega izobraževanja neprodušno zaprta. Že samo dejstvo, da smo v tem skoraj edini, pove dovolj. Pove, da za to ni nobenega utemeljenega in razumnega razloga. Če bi bil, bi ga upoštevali tudi drugod. Ostane torej samo en razlog: nerazumno sovraštvo do krščanstva in katolištva ter zastareli predsodki proti Cerkvi in veri. Ti predsodki so povod in hkrati posledica. Kdor vere ne pozna, ima o njej predsodke, ker ima predsodke, pa ji nasprotuje in izriva iz šolskega prostora. Po drugi strani pa nas prav naš čas kliče po okrepljenem poznavanju verstev, kajti vse podobe Boga niso enakovredne. Lahko bi parafrazirali znani rek in rekli: »Povej mi, v kakega boga veruješ, pa ti povem, kdo si.«
To je samo ena od okoliščin, ki nas opozarjajo, kako pomemben in nenadomestljiv je verouk. Seveda je zaradi povedanega zahtevnejši in napornejši. Včasih imamo celo občutek, da smo neuspešni. A ta občutek lahko vara, ker v srca ne vidimo. Še bolj pomembno je, da je prav zato toliko bolj potreben, dragocen in nenadomestljiv. Njegova napornost ne bi smela postati opravičilo, da bi ga opuščali in odlagali, ali pa ga opravljali rutinsko. Nasprotno! To terja od naše pastoralne ljubezni še večjo gorečnost in zavzetost, predvsem pa nam nalaga, da na prvo mesto postavimo posredovanje vere in oznanjevanje, se pravi veselo novico o Jezusu Kristusu, učlovečeni Božji ljubezni, v kateri smo vsi ljudje bratje in sestre.
Edini prostor, kjer lahko vsaj del naših otrok in mladine dobi o krščanstvu in Cerkvi verodostojen poduk, so naše veroučne učilnice in z njimi povezana župnijska cerkev. To ima seveda svoje prednosti, a je zaradi omenjenega stanja v našem šolstvu tudi to naše delovanje včasih zelo težko. Namesto da bi vzgoja v družinah, šoli in v cerkvah šla z roko v roki (bl. A. M. Slomšek), je pogosto res nasprotno: kar krščanski starši in kateheti gradijo, šola nemalokrat podira.
Vsem vam, učencem, učiteljem in staršem želim, da bi se v novem šolskem letu predvsem veselili drug drugega, da se boste lahko tudi skupaj veselili napredka. Vsem želim Božjega blagoslova in Marijinega varstva. Naj velja, kar je zapisal naš narodni buditelj in šolnik škof Slomšek: »Pridna šola mora biti trojna: doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi pa dovrševati; ako ena teh izpodleti, vse tri kaj ne izdajo.«
URNIK VEROUČNEGA LETA 2026/2027
1. razred TOREK ob 16. uri
2. in 3. razred TOREK ob 15. uri
4. razred TOREK ob 13. uri
5. razred SREDA od 12.50 do 13.35 ure
6. razred 1. skupina PONEDELJEK ob 14.30. uri
2. skupina TOREK ob 17. uri
7. razred TOREK ob 14. uri
8. in 9. razred ČETRTEK ob 13.15 in/ali 14.00 uri
Posebnost verouka pri nas nam narekuje žalostno in hkrati zgovorno dejstvo, da smo poleg Francije in Albanije edina evropska država, kjer je šola za vsako solidno in primerljivo obliko religioznega izobraževanja neprodušno zaprta. Že samo dejstvo, da smo v tem skoraj edini, pove dovolj. Pove, da za to ni nobenega utemeljenega in razumnega razloga. Če bi bil, bi ga upoštevali tudi drugod. Ostane torej samo en razlog: nerazumno sovraštvo do krščanstva in katolištva ter zastareli predsodki proti Cerkvi in veri. Ti predsodki so povod in hkrati posledica. Kdor vere ne pozna, ima o njej predsodke, ker ima predsodke, pa ji nasprotuje in izriva iz šolskega prostora. Po drugi strani pa nas prav naš čas kliče po okrepljenem poznavanju verstev, kajti vse podobe Boga niso enakovredne. Lahko bi parafrazirali znani rek in rekli: »Povej mi, v kakega boga veruješ, pa ti povem, kdo si.«
To je samo ena od okoliščin, ki nas opozarjajo, kako pomemben in nenadomestljiv je verouk. Seveda je zaradi povedanega zahtevnejši in napornejši. Včasih imamo celo občutek, da smo neuspešni. A ta občutek lahko vara, ker v srca ne vidimo. Še bolj pomembno je, da je prav zato toliko bolj potreben, dragocen in nenadomestljiv. Njegova napornost ne bi smela postati opravičilo, da bi ga opuščali in odlagali, ali pa ga opravljali rutinsko. Nasprotno! To terja od naše pastoralne ljubezni še večjo gorečnost in zavzetost, predvsem pa nam nalaga, da na prvo mesto postavimo posredovanje vere in oznanjevanje, se pravi veselo novico o Jezusu Kristusu, učlovečeni Božji ljubezni, v kateri smo vsi ljudje bratje in sestre.
Edini prostor, kjer lahko vsaj del naših otrok in mladine dobi o krščanstvu in Cerkvi verodostojen poduk, so naše veroučne učilnice in z njimi povezana župnijska cerkev. To ima seveda svoje prednosti, a je zaradi omenjenega stanja v našem šolstvu tudi to naše delovanje včasih zelo težko. Namesto da bi vzgoja v družinah, šoli in v cerkvah šla z roko v roki (bl. A. M. Slomšek), je pogosto res nasprotno: kar krščanski starši in kateheti gradijo, šola nemalokrat podira.
Vsem vam, učencem, učiteljem in staršem želim, da bi se v novem šolskem letu predvsem veselili drug drugega, da se boste lahko tudi skupaj veselili napredka. Vsem želim Božjega blagoslova in Marijinega varstva. Naj velja, kar je zapisal naš narodni buditelj in šolnik škof Slomšek: »Pridna šola mora biti trojna: doma začeti, v učilnici napredovati, v cerkvi pa dovrševati; ako ena teh izpodleti, vse tri kaj ne izdajo.«
URNIK VEROUČNEGA LETA 2026/2027
1. razred TOREK ob 16. uri
2. in 3. razred TOREK ob 15. uri
4. razred TOREK ob 13. uri
5. razred SREDA od 12.50 do 13.35 ure
6. razred 1. skupina PONEDELJEK ob 14.30. uri
2. skupina TOREK ob 17. uri
7. razred TOREK ob 14. uri
8. in 9. razred ČETRTEK ob 13.15 in/ali 14.00 uri
