Pred nami je novo veroučno leto
Nek župnik je hotel izvedeti, kaj mislijo njegovi župljani o verouku. V pogovorih jim je postavil vprašanje: »Ali se vam zdi, da je verouk sploh potreben?« Vsak je odgovoril: »Se razume!« »In zakaj?« je vprašal. Na to vprašanje je dobil najrazličnejše odgovore:
"Da se otroci naučijo moliti.", "Da se otroci poučijo v verskih resnicah.", "Da bodo šli k prvemu obhajilu in birmi.", "Mi smo kristjani, naj bodo še naši otroci.", "Da bi znali lepo in pošteno živeti.", "Da bi znali v življenju odgovarjati na bistvena vprašanja." …
Ko ste prebrali te odgovore, se še vi zamislite in skušajte odgovoriti na vprašanje: Zakaj se vam zdi, čemu je verouk potreben? Kakšen je vaš odgovor?
Prosim, ne berite dalje, dokler ne najdete primernih odgovorov, ki vam bodo po vašem osebnem mnenju dali odgovor na vprašanje: Čemu verouk?
Ko iščemo odgovor na to vprašanje, se moramo postaviti v širši okvir, kajti verouk je potreben, če je potrebna vera. Če je namreč res, da brez vere ne moremo živeti, potem tudi brez verouka ne.
Tu pa se postavimo na raven, ki presega raven spoznanja človeškega razuma. Kajti le vera nam odloži čudovito Božjo zamisel o človeku in njegovem ravnanju.
Vsakomur pa je lahko jasno, da se Bog ni učlovečil zato, ker se mu je to zahotelo, ampak zato, da je na najčudovitejši način dokazal človeku, da ga ljubi in mu hoče dobro. Prišel je med nas zato, da bi nas poučil o zadevah, ki presegajo naravno spoznanje človeškega razuma in bi nam pokazal, kako lahko dosežemo tisti cilj, ki ga je Bog namenil človeku. Pa ne le to, ampak je človeku podaril brezmejne zaklade milosti za dosego tega cilja.
Vse te vzvišene in čudovite stvari pa zvemo le po veri. Tako čudovito je vse to, da mnogi menijo, da je to le sad božje domišljije. In vendar je vse to res! Jezus se je zavedal skeptičnosti človeškega razuma, zato je dal veliko dokazov o resničnosti tega Božjega načrta, ki jih kritični človek ne more pametno ovreči. Največji dokaz je njegovo vstajenje od mrtvih.
Kljub dokazom ostane ves Božji načrt nekaj, kar presega naravne zmožnosti našega razuma. Ker nam torej naravni razum ne more razkriti čudovite Božje zamisli o človeku, se moramo o tem seznaniti s poslušanjem tega, kar je Bog sam povedal človeku. To pa se dogaja pri verouku v najrazličnejših oblikah: v veroučni učilnici, pri pridigah ob nedeljskih sv. mašah, z verskim tiskom in raznimi srečanji.
Čemu torej verouk? Da spoznamo čudovito Božjo zamisel o človeku in se zvesto vključimo v Božji načrt s tem, da po Božji zamisli usmerjamo svoje življenje.
Lev N. Tolstoj je zapisal: "Vera je kakor zlato; čim več ga imaš, tem sijajnejše je."
Ko ste prebrali te odgovore, se še vi zamislite in skušajte odgovoriti na vprašanje: Zakaj se vam zdi, čemu je verouk potreben? Kakšen je vaš odgovor?
Prosim, ne berite dalje, dokler ne najdete primernih odgovorov, ki vam bodo po vašem osebnem mnenju dali odgovor na vprašanje: Čemu verouk?
Ko iščemo odgovor na to vprašanje, se moramo postaviti v širši okvir, kajti verouk je potreben, če je potrebna vera. Če je namreč res, da brez vere ne moremo živeti, potem tudi brez verouka ne.
Tu pa se postavimo na raven, ki presega raven spoznanja človeškega razuma. Kajti le vera nam odloži čudovito Božjo zamisel o človeku in njegovem ravnanju.
Vsakomur pa je lahko jasno, da se Bog ni učlovečil zato, ker se mu je to zahotelo, ampak zato, da je na najčudovitejši način dokazal človeku, da ga ljubi in mu hoče dobro. Prišel je med nas zato, da bi nas poučil o zadevah, ki presegajo naravno spoznanje človeškega razuma in bi nam pokazal, kako lahko dosežemo tisti cilj, ki ga je Bog namenil človeku. Pa ne le to, ampak je človeku podaril brezmejne zaklade milosti za dosego tega cilja.
Vse te vzvišene in čudovite stvari pa zvemo le po veri. Tako čudovito je vse to, da mnogi menijo, da je to le sad božje domišljije. In vendar je vse to res! Jezus se je zavedal skeptičnosti človeškega razuma, zato je dal veliko dokazov o resničnosti tega Božjega načrta, ki jih kritični človek ne more pametno ovreči. Največji dokaz je njegovo vstajenje od mrtvih.
Kljub dokazom ostane ves Božji načrt nekaj, kar presega naravne zmožnosti našega razuma. Ker nam torej naravni razum ne more razkriti čudovite Božje zamisli o človeku, se moramo o tem seznaniti s poslušanjem tega, kar je Bog sam povedal človeku. To pa se dogaja pri verouku v najrazličnejših oblikah: v veroučni učilnici, pri pridigah ob nedeljskih sv. mašah, z verskim tiskom in raznimi srečanji.
Čemu torej verouk? Da spoznamo čudovito Božjo zamisel o človeku in se zvesto vključimo v Božji načrt s tem, da po Božji zamisli usmerjamo svoje življenje.
Lev N. Tolstoj je zapisal: "Vera je kakor zlato; čim več ga imaš, tem sijajnejše je."
