Jezusov krst - moj krst
Krst je tisti trenutek, ko stopi človek v tesen odnos z Bogom. Jezus sam je s krstom začel javno delovanje. Vsa njegova dela in besede so izraz povezanosti z Očetom. 30 let je v tišini čakal na razodetje: Ti si moj ljubljeni sin." Pri krstu je spoznal ljubezen nebeškega Očeta, in ta ljubezen ga je vodila in krepila na najtežji poti. In isto mora spoznati vsak kristjan. Brez tega notranjega krsta je zakrament samo lep obred, krščanstvo skupek moralnih predpisov in nedeljska maša samo zoprna dolžnost. Duhovni krst je spoznanje, da sem pred Bogom edinstven, veliko vreden, neskončno ljubljen. Bog se veseli mojega življenja in moje vere. On me je izvolil za posebno nalogo na tem svetu, ki je nihče drug ne more izpolniti.
To je poslanstvo Cerkve, duhovnikov in laikov: ljudem približati človeškega Boga - očeta, ki mu je usoda ljudi največja skrb, veselje in tudi bolečina.
Edina ovira je človek sam: on se mora odločiti, da se pri krstu z dušo in telesom preda Bogu. Tudi če smo bili kot otroci krščeni brez svojega sodelovanja in privoljenja, se moramo v življenju zavestno odločiti za Boga.
To je poslanstvo Cerkve, duhovnikov in laikov: ljudem približati človeškega Boga - očeta, ki mu je usoda ljudi največja skrb, veselje in tudi bolečina.
Edina ovira je človek sam: on se mora odločiti, da se pri krstu z dušo in telesom preda Bogu. Tudi če smo bili kot otroci krščeni brez svojega sodelovanja in privoljenja, se moramo v življenju zavestno odločiti za Boga.
"Glejte, Božje jagnje,
Krščevalec s Svetim Duhom,
Zmagovalec greha!"
In zadonel je glas 0četa:
"Ta je moj Sin -
moja Radost ln Ljubezen."
