Več kot 60 šmarskih župljanov stopilo skozi romarska vrata stiške opatije

Stiška bazilika je v svetem letu usmiljenja kot svetoletna bazilika še posebej priljubljena romarska destinacija. Za svoj cilj smo si jo izbrali tudi Šmarčani, ki smo se na predzadnjo oktobrsko soboto tja odpravili na že tretje letošnje župnijsko romanje.

Pot do Stične si je vsak izbral sam. Večina je tja prišla z avtomobili, nekaj romarjev je del poti opravilo z vlakom, nekateri so peš prehodili pot med Višnjo Goro in Stično, med več kot 60 romarji pa se je dvojica tja odpravila s kolesom, dva romarja pa sta celotno razdaljo od Šmarja do Stične premagala kar peš!

Večina je izkoristila možnost vodenega ogleda Muzeja krščanstva na Slovenskem. Dva vodiča sta nas sprejela na dvorišču samostana, nas razdelila v žensko in moško skupino, nato pa nas popeljala skozi znameniti križni hodnik, ki je od ustanovitve samostana l. 1132 njegov osrednji prostor. Občudovali smo čudovito baročno jedilnico, se sprehodili po stiški baziliki Žalostne Matere Božje, nato pa v muzeju spoznali najbolj pomembne dejavnosti stiških menihov. Ogledali smo si zanimivo razstavo o stiških rokopisih oz. pisarniški delavnici, v kateri so že v 12. stoletju delovali srednjeveški pisarji. Nekoliko dlje smo se zadržali ob osebnih predmetih »stiškega dohtarja« patra Simona Ašiča in umetninah akademskega slikarja patra Gabrijela Humeka. Občudovali smo tudi dragocene predmete in kose pohištva, ki so se iz samostana preselili v muzej.

Vrhunec dne je bila sv. maša, na začetku katere nas je pozdravil stiški pater Branko Petauer, z zanimanjem pa smo prisluhnili pridigi šmarskega župnika dr. Bojana Korošaka, ki nam je med drugi osvetlil dejstvo, da lahko o svetem letu beremo že v 3. Mojzesovi knjigi ter Lukovem evangeliju.

»Določbe o svetem letu so podrobno zapisane v Tretji Mojzesovi knjigi (3 Mz 25,8-17, 23-55). Določeno je bilo, da vsakih petdeset let, to je ob izteku sedmih sobotnih let, zemlje niso obdelovali in da je lahko vsakdo spet prišel do svoje posesti. Dolžniki in tisti, ki so bili nesposobni plačila, ter izraelski sužnji so bili osvobojeni. »Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini.« (3 Mz 25,10). Sveto leto je predstavljalo bolj ideal pravičnosti in socialne enakosti, na podlagi katerega so preroki kritično presojali tako voditelje kot ljudstvo ter budili upanje. Dokončna osvoboditev in resnično jubilejno leto je vedno bolj postajala vsebina mesijanskih obljub in pričakovanj dokončnega Božjega posega v mesijanskem času (de Vaux 2022, 171). Te določbe so bile na praktični ravni vsakdanjega prizadevanja za preživetje morda res neučinkovite, a so v Novi zavezi na globljem nivoju dobile svojo izpolnitev v Jezusu Kristusu. Evangelist Luka na začetku Jezusovega javnega delovanja opisuje pomenljiv dogodek v shodnici v domačem Nazaretu (4,16-30). Jezusov govor v shodnici Luka predstavi kot prvi uradni javni nastop, kjer Jezus predstavi program svojega poslanstva. Sklicuje se na Iz 61,1-2; 58,6 in razloži svoje poslanstvo kot izpolnitev mesijanskega milostnega časa (gr. kairós). Z Gospodovim Duhom je maziljen, da oznani »leto, ki je ljubo Gospodu«, to je jubilejno leto, ki ga je Postava določala na vsakih petdeset let.« 

Obvezni elementi romanja, kot so prijetni klepeti, sladkanje ob domačih dobrotah in podoživljanje doživetega, so nam dali zagon, da smo že začeli načrtovati naše naslednje romanje. Če ne prej, se bo to zgodilo maja 2026.