Avtor: zusmarjesap1 Objavljeno: 13. 04. 2019

Veliki teden v naši župniji

CVETNA NEDELJA:
blagoslov zelenja in butar (pred cerkvijo) ob 8.00 in 10.00
Cvetna nedelja, ki pomeni začetek velikega tedna, ima izrazito dvojno zgradbo. To nakazujeta že vsebina praznika in praznično bogoslužje, saj se na ta dan spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem, kjer blagoslovna molitev naglaša, da je zelenje znamenje življenja in zmage, in Gospodovega trpljenja. Maša je zato s posebnim poudarkom na branju pasijona, poročila o Jezusovem trpljenju in smrti. Če bo vreme dopuščalo, bo blagoslov zelenja in butar pred obema nedeljskima mašama na trgu pred cerkvijo, nato bo sledila procesija v cerkev. Na začetku procesije nosimo križ, ki oznanja, da moremo samo po križu priti v božje kraljestvo. Procesija, med katero pojemo slavo Kristusu, edinemu pravemu Kralju, nas popelje k oltarju kjer se ponavzočuje Jezusovo trpljenje in njegova smrt.
 
VELIKI ČETRTEK:
sveta maša ob 19.00
To je dan z izredno bogato duhovno vsebino; z njim začenjamo najsvetejše tridnevje, v katerem obhajamo višek vsega bogoslužnega leta: Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Medtem, ko bomo naslednja dva dni imeli veliko različnih obredov, ki nam enkrat v letu pomagajo doživljati najsvetejše skrivnosti naše vere, imamo ta dan slovesno mašo. Pri tej slovesni sveti maši bomo obhajali in doživljali, kar je bilo na prvi veliki četrtek, ko je Jezus s svojimi učenci pri zadnji večerji opravil prvo mašno daritev ter posvetil apostole v duhovnike, postavil zakrament Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, nam pa dal novo zapoved ljubezni, ki jo je spričal z besedo in dejanjem, ko je apostolom umil noge. Ob koncu svete maše, ki se bo začela ob 19. uri in med katero zvonovi utihnejo – po obhajilu – bo prenos Najsvetejšega v Božji grob ter nato skupno češčenje in molitvena ura.
VELIKI PETEK:
križev pot ob 15.00
bogoslužje velikega petka ob 19.00
Pri obredih velikega petka obhajamo in podoživljamo Jezusovo trpljenje in smrt na križu. Ne obhajamo Jezusovega pogreba, ampak njegovo zveličavno trpljenje, ki prinaša zmago nad smrtjo, zato nas tudi večerno bogoslužje vabi k češčenju križa, ki je znamenje trpljenja, odrešenja in zmage. V znak globokega obžalovanja pa ta dan ni sv. maše, ampak le opravilo božje besede, posebne prošnje za vse potrebe, češčenje križa in obhajilo. Že prej, ob 15. uri, vabljeni k molitvi križevega pota. Strogi post!
 
VELIKA SOBOTA:
od 8.30 ure dalje češčenju Jezusa v Božjem grobu
ob 7. uri blagoslov velikonočnega ognja
blagoslovi jedil pa bodo:
   09.30 – VINO                                
   10.00 – PLEŠE
   10.30 – VELIKI VRH                    
   11.00 – ŠMARJE                            
   14.00 – ŠMARJE    
   14.30 – PARADIŠČE
   15.00 – SELA
   15.30 – PRI KRIŽIH
   16.00 – ŠMARJE
 
velikonočna vigilija ob 19.00
Vigilija pomeni bedenje, velikonočno bedenje, veselo pričakovanje Kristusove vrnitve v molitvi in petju. To je noč vseh noči, pričakovanje jutra, ko je Kristus zdrobil verige smrti in vstal kot zmagovalec. Bedimo zato, da s svetimi obredi proslavljamo Jezusovo vstajenje od mrtvih, pa tudi zato, da doživimo, obnovimo in utrdimo svoje osebno vstajenje od greha k lepšemu krščanskemu življenju. Velikonočna vigilija ima štiri dele: slavje luči, besedno bogoslužje, krstno slavje in evharistijo – sveto mašo.
 
VELIKA NOČ:
velikonočna procesija s sveto mašo ob 7.00
sveta maša ob 10.00
»Mir vam bodi!« pozdravlja vstali Kristus svoje učence. Njegovo velikonočno darilo nam vsem je mir – mir srca. To je nekaj globoko osebnega. Mir nam bo dan, če znamo svoje življenje postaviti v tirnice božje volje, če se vsak dan napotimo za Kristusom. Če bo v nas z mirom napolnjeno srce, bomo zares velikonočni ljudje: izžarevali bomo ta mir.
 
Darovi ob blagoslovu velikonočnih jedil so namenjeni duhovniku, darovi, zbrani na veliki petek in soboto ob križu, pa so namenjeni za Sveto deželo oziroma svete kraje (Collecta pro Terra Sancta). Z zbranimi darovi v deželi, v kateri je Jezus Kristus oznanjal svoj nauk, trpel, umrl na križu in vstal od mrtvih, se poleg vzdrževanja edinstvene kulturne dediščine, financirajo predvsem socialni, izobraževalni in romarski programi, šolstvo, mlade družine ter druge potrebe ogroženih skupin ljudi. To starodavno nabirko za ohranjanje prisotnosti kristjanov v Jeruzalemu so spodbujali na pobudo sv. Pavla vsi papeži.