Z župnijo Šmarje - Sap na svetoletno romanje v Oglej
Z željo, da bi spoznali prostor, čas, pomen, zgodovino našega obstoja in na svetih krajih globlje začutili Boga, smo se v soboto, 7. julija, z Župnijo Šmarje – Sap odpravili na svetoletno romanje v eno najpomembnejših zgodovinskih in duhovnih središč krščanstva - v Oglej.
Pot nas je vodila proti Italiji skozi Vipavsko dolino mimo Gorice do prvega postanka v Gradežu. S turistično ladjico smo se odpeljali na otok Barbano, kjer stoji Marijina romarska cerkev in v kateri smo imeli sveto mašo. Med sprehodom po otoku nas je v objemu miru in spokojnosti prevzela čudovita narava.
Z ladjico smo se vrnili v Gradež, ki je znan kot eden izmed najstarejših centrov krščanstva. Mesto leži na plitki obali lagune, na obali številnih majhnih otočkov. Plitki del Tržaškega zaliva je zdajšnjo obliko dobil po zadnji poledenitvi pred 10.000 leti.
Sprehodili smo se po starem centru mesta in vstopili v starodavno baziliko sv. Evfemije, v sveti prostor, v katerem smo začutili navzočnost molitve stoletij.
Mestece je majhno, gostoljubno in prijazno. V njem je polno lokalčkov, restavracij in številnih hotelov. V kanalih so privezi za manjša plovila. Del območja je urejen s kolesarskimi potmi, in tako primeren za kolesarjenje. Vonj po morju in želja po uživanju na plaži je v nas prebudila hrepenenje po bližnjih počitnicah.
Glavni cilj našega romanja je bil Oglej (Akvileja), ki je dobil ime po naši reki Nadiži. Celo tisočletje smo bili povezani, tudi prisotni, kot pomemben del tega prostora od zgodnjega krščanstva do danes. Ali se zavedamo, koliko za našo identiteto pomeni obdobje oglejskih patriarhov?
Obiskali smo bazilikao sv. Mohorja in Fortunata v Ogleju, ki je ena najstarejših cerkva v Italiji in ključno versko in zgodovinsko središče. Ena največjih dragocenosti oglejske bazilike so njeni mozaiki iz leta 314. Mozaiki prikazujejo predvsem naravne simbole: ribe, ptice, morje in v teh podobah so prvi kristjani prepoznavali Kristusa. Mozaiki so bili konec 4. stoletja prekriti zaradi gradnje nove cerkve in ostali skriti vse do leta 1909. Tako so bili več kot 1500 let nevidni in so danes izjemen primer zgodnjekrščanske umetnosti in simbolike. Navdušeni smo bili zlasti nad talnimi mozaiki, ki jih imajo za najlepše in najobsežnejše med vsemi, ki so se ohranili v zahodnem svetu.
Ob povratku domov … kako nenavaden je občutek … vedno, ko prestopimo mejo in smo doma, kar naenkrat je vse drugače … naše …
Kmalu smo prispeli do Šempasa v Vipavski dolini, zavili levo v hrib, vse do osmice – vinogradništva VITUS v vasi Vitovlje.
Sprejeli so nas z bogato degustacijo suhih domačih jedi in pristnim vinom vipavskega vinorodnega območja. Po kratkem premoru je sledilo obilno, zelo okusno kosilo.
Nad vasjo Vitovlje se nad zadnjimi hišami in kmetijami v strmem bregu na skalnem robu opazi cerkvica sv. Magdalene, malo naprej pa stoji tudi kapelica sv. Lucije. Do cerkvice vodi križev pot. Vredno obiska, vredno ogleda.
Irena Daugul
Celotna foto galerija je dostopna le naročnikom na spletne novice župnije Šmarje - Sap.
Pot nas je vodila proti Italiji skozi Vipavsko dolino mimo Gorice do prvega postanka v Gradežu. S turistično ladjico smo se odpeljali na otok Barbano, kjer stoji Marijina romarska cerkev in v kateri smo imeli sveto mašo. Med sprehodom po otoku nas je v objemu miru in spokojnosti prevzela čudovita narava.Z ladjico smo se vrnili v Gradež, ki je znan kot eden izmed najstarejših centrov krščanstva. Mesto leži na plitki obali lagune, na obali številnih majhnih otočkov. Plitki del Tržaškega zaliva je zdajšnjo obliko dobil po zadnji poledenitvi pred 10.000 leti.
Sprehodili smo se po starem centru mesta in vstopili v starodavno baziliko sv. Evfemije, v sveti prostor, v katerem smo začutili navzočnost molitve stoletij.
Mestece je majhno, gostoljubno in prijazno. V njem je polno lokalčkov, restavracij in številnih hotelov. V kanalih so privezi za manjša plovila. Del območja je urejen s kolesarskimi potmi, in tako primeren za kolesarjenje. Vonj po morju in želja po uživanju na plaži je v nas prebudila hrepenenje po bližnjih počitnicah.
Glavni cilj našega romanja je bil Oglej (Akvileja), ki je dobil ime po naši reki Nadiži. Celo tisočletje smo bili povezani, tudi prisotni, kot pomemben del tega prostora od zgodnjega krščanstva do danes. Ali se zavedamo, koliko za našo identiteto pomeni obdobje oglejskih patriarhov?Obiskali smo bazilikao sv. Mohorja in Fortunata v Ogleju, ki je ena najstarejših cerkva v Italiji in ključno versko in zgodovinsko središče. Ena največjih dragocenosti oglejske bazilike so njeni mozaiki iz leta 314. Mozaiki prikazujejo predvsem naravne simbole: ribe, ptice, morje in v teh podobah so prvi kristjani prepoznavali Kristusa. Mozaiki so bili konec 4. stoletja prekriti zaradi gradnje nove cerkve in ostali skriti vse do leta 1909. Tako so bili več kot 1500 let nevidni in so danes izjemen primer zgodnjekrščanske umetnosti in simbolike. Navdušeni smo bili zlasti nad talnimi mozaiki, ki jih imajo za najlepše in najobsežnejše med vsemi, ki so se ohranili v zahodnem svetu.
Ob povratku domov … kako nenavaden je občutek … vedno, ko prestopimo mejo in smo doma, kar naenkrat je vse drugače … naše …
Kmalu smo prispeli do Šempasa v Vipavski dolini, zavili levo v hrib, vse do osmice – vinogradništva VITUS v vasi Vitovlje.
Sprejeli so nas z bogato degustacijo suhih domačih jedi in pristnim vinom vipavskega vinorodnega območja. Po kratkem premoru je sledilo obilno, zelo okusno kosilo.
Nad vasjo Vitovlje se nad zadnjimi hišami in kmetijami v strmem bregu na skalnem robu opazi cerkvica sv. Magdalene, malo naprej pa stoji tudi kapelica sv. Lucije. Do cerkvice vodi križev pot. Vredno obiska, vredno ogleda.
Irena Daugul
Celotna foto galerija je dostopna le naročnikom na spletne novice župnije Šmarje - Sap.
