Post - priložnost za našega duha
Bliža se nam postni čas. Kaj bi z njim? Sv. Pavel piše Galačanom, da se med mesom in duhom bije boj, kajti meso teži k zemlji, duh pa kvišku, k Bogu. Postni čas je priložnost, ko se vsi verni katoličani skupaj odpravljamo na pot očiščevanja in pokore, da se pripravimo na dan Gospodovega vstajenja.
Sveti oče Janez Pavel II. piše v apostolski spodbudi in spravi naslednje: "Pokora je tesno povezana s spravo, zakaj sprava z Bogom, s samim seboj in z drugimi zahteva, da se odstrani radikalni razdor, 
to je greh: do tega pride samo po notranjem preoblikovanju ali spreobrnjenju, ki v življenju prinaša sadove z dejanji pokore."
V moči svojega bistvenega poslanstva Cerkev namreč čuti dolžnost prodreti prav do korenin prvotne razklanosti, nastale z grehom, da tako poskrbi za ozdravljenje in tam obnovi tako rekoč prav tako prvotno spravo, ki naj bo učinkovit začetek vsake resnične sprave.
Da bi bila sprava celostna, se mora človek nujno osvoboditi greha, ki naj ga zavrača do najglobljih korenin. Zato tesna notranja vez povezuje spreobrnjenje in spravo: teh dveh stvarnosti ni mogoče ločiti drugo od druge ali govoriti o eni, o drugi pa molčati. Osebno spreobrnjenje je nujna pot do sloge med ljudmi. Ko Cerkev oznanja veselo novico o spravi in vabi k njenemu uresničevanju v zakramentih, opravlja resnično preroško vlogo in vliva upanje na možno zmago nad napetostmi in spori, da bi prišli do bratstva, sloge in miru na vseh ravneh v vseh slojih človeške družbe.
Post sledi pustu. Razposajenost ima svoje mesto in svoj čas. Veliko je pri tem tudi pristnih folklornih sestavin, narodnih posebnosti in duhovitosti. Vse preveč pa se v pustnih dneh žali verska čustva kristjanov in zasmehuje stvari, ki so nam svete. Kdor postane žaljiv, preneha biti duhovit.
Na pepelnično sredo vstopamo v štiridesetdnevni postni čas. Ob tej besedi si mnogi ljudje predstavljajo nekaj turobnega, dolgočasnega, pustega in od zgoraj ukazanega. Jezus pa pravi: "Kadar se postite, se ne držite čemerno." Morda nam bo post bližji, če ga bomo pojmovali kot vajo za veliki nastop. Povsem normalno se nam zdi, če športniki tedne, mesece in leta vadijo za tekmovanja.
V današnji družbi 
samo še krščanstvo govori o grehu, skušnjavah, postu in pokori. Svet o tem ne govori. Pravijo, da greha danes ni, ampak le nepravilno ravnanje in bolezen, telesna in duševna, ki se jo da ozdraviti. Svet govori o stalnem napredku, evoluciji, prihajajoči zlati dobi in sreči, ki je zapisana v zvezdah.
To je slepilo in prevara, ki ju nad človeštvom spretno slika prevarant, oče laži in prevar. Krščanstvo že dva tisoč let prinaša resnično upanje, ker računa z zlom in grehom. Stari rek pravi: "Nimaš pravice odpirati ran, če zanje nimaš zdravila." Krščanstvo si upa pogledati v brezna človeške hudobije, slabosti in greha, ker ima Zdravnika in Odrešenika Jezusa Kristusa.
Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 5. marec) in na veliki petek (letos 18. april). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta.
to je greh: do tega pride samo po notranjem preoblikovanju ali spreobrnjenju, ki v življenju prinaša sadove z dejanji pokore."
V moči svojega bistvenega poslanstva Cerkev namreč čuti dolžnost prodreti prav do korenin prvotne razklanosti, nastale z grehom, da tako poskrbi za ozdravljenje in tam obnovi tako rekoč prav tako prvotno spravo, ki naj bo učinkovit začetek vsake resnične sprave.
Da bi bila sprava celostna, se mora človek nujno osvoboditi greha, ki naj ga zavrača do najglobljih korenin. Zato tesna notranja vez povezuje spreobrnjenje in spravo: teh dveh stvarnosti ni mogoče ločiti drugo od druge ali govoriti o eni, o drugi pa molčati. Osebno spreobrnjenje je nujna pot do sloge med ljudmi. Ko Cerkev oznanja veselo novico o spravi in vabi k njenemu uresničevanju v zakramentih, opravlja resnično preroško vlogo in vliva upanje na možno zmago nad napetostmi in spori, da bi prišli do bratstva, sloge in miru na vseh ravneh v vseh slojih človeške družbe.
Post sledi pustu. Razposajenost ima svoje mesto in svoj čas. Veliko je pri tem tudi pristnih folklornih sestavin, narodnih posebnosti in duhovitosti. Vse preveč pa se v pustnih dneh žali verska čustva kristjanov in zasmehuje stvari, ki so nam svete. Kdor postane žaljiv, preneha biti duhovit.
Na pepelnično sredo vstopamo v štiridesetdnevni postni čas. Ob tej besedi si mnogi ljudje predstavljajo nekaj turobnega, dolgočasnega, pustega in od zgoraj ukazanega. Jezus pa pravi: "Kadar se postite, se ne držite čemerno." Morda nam bo post bližji, če ga bomo pojmovali kot vajo za veliki nastop. Povsem normalno se nam zdi, če športniki tedne, mesece in leta vadijo za tekmovanja.
V današnji družbi samo še krščanstvo govori o grehu, skušnjavah, postu in pokori. Svet o tem ne govori. Pravijo, da greha danes ni, ampak le nepravilno ravnanje in bolezen, telesna in duševna, ki se jo da ozdraviti. Svet govori o stalnem napredku, evoluciji, prihajajoči zlati dobi in sreči, ki je zapisana v zvezdah.
To je slepilo in prevara, ki ju nad človeštvom spretno slika prevarant, oče laži in prevar. Krščanstvo že dva tisoč let prinaša resnično upanje, ker računa z zlom in grehom. Stari rek pravi: "Nimaš pravice odpirati ran, če zanje nimaš zdravila." Krščanstvo si upa pogledati v brezna človeške hudobije, slabosti in greha, ker ima Zdravnika in Odrešenika Jezusa Kristusa.
Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 5. marec) in na veliki petek (letos 18. april). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta.
