Jezus je luč sveta
Kjer je tema, se rada prikriva hudobija; kjer je luč pa so dela očitna. Že v navadnem življenju je tako, nič drugače pa ni v življenju z Bogom. Sveti Pavel pogosto govori o luči in kristjane imenuje "otroci luči". "Kakor otroci luči hodimo v vsej ponižnosti in preprostosti."
Te nedelje, ki so pred nami, bomo še pogosto slišali besede o luči. Cerkev svoje člane sprejema in jih ob odhodu pospremlja s Kristusovo lučjo. Ob krstu krščevalec prižge krstno svečo vsakega otroka ob velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in pri tem pravi: "Sprejmite Kristusovo luč! Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana, da bo vaš otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri in šel z vsemi svetniki v nebesih prihajajočemu Gospodu naproti."
Tej luči, ki jo od roda do roda prenašamo kot olimpijsko baklo, je treba dajati vedno nove hrane, da ne ugasne. Ta hrana je zvestoba besedi, kakor nam razlaga evangeljska prilika o pametnih in nespametnih devicah. Bog nam daje olja, sami ga nimamo.
Ob smrti dajemo umirajočemu v roke blagoslovljeno gorečo svečo, ki je simbol njegovega življenja. Naj bi ne bila lažni simbol, ampak iskreno znamenje našega svetlega, požrtvovalnega in bogatega življenja. Za rajnimi Cerkev pošilja prošnjo: "Večna luč naj jim sveti, Gospod." Ob srečanju z Jezusom - Otrokom je starček Simeon zapel hvalospev, ki ga duhovniki molimo vsak večer ob sklepu molitvenega bogoslužja: "Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Na svoje oči sem videl Zveličarja, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razsvetljenje vseh narodov in v slavo lzraela, tvojega ljudstva".
V življenju je treba sijati Kristusa - Luč sveta. Nekdo je zapisal: "Če moreš biti zvezda na nebu, bodi zvezda na nebu! Če pa ne moreš biti taka zvezda, bodi kres na hribu! Če ne moreš biti kres na hribu, bodi svetilka v hiši!" Ta je najbolj dragocena.
Luč v nas pogosto ugaša, ker ni žive povezave s Kristusom, ki je prava luč, ki razsvetljuje ta naš svet. Naše krščansko poslanstvo je, da bi pričevali o Luči. Luč je dobrota, iskreno prijateljstvo, poštenost in nesebična ljubezen. Vse to razsvetljuje življenje nam in drugirn. ln to pričuje o Bogu, ki se je naselil med nami.
Te nedelje, ki so pred nami, bomo še pogosto slišali besede o luči. Cerkev svoje člane sprejema in jih ob odhodu pospremlja s Kristusovo lučjo. Ob krstu krščevalec prižge krstno svečo vsakega otroka ob velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in pri tem pravi: "Sprejmite Kristusovo luč! Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana, da bo vaš otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri in šel z vsemi svetniki v nebesih prihajajočemu Gospodu naproti."
Tej luči, ki jo od roda do roda prenašamo kot olimpijsko baklo, je treba dajati vedno nove hrane, da ne ugasne. Ta hrana je zvestoba besedi, kakor nam razlaga evangeljska prilika o pametnih in nespametnih devicah. Bog nam daje olja, sami ga nimamo.
Ob smrti dajemo umirajočemu v roke blagoslovljeno gorečo svečo, ki je simbol njegovega življenja. Naj bi ne bila lažni simbol, ampak iskreno znamenje našega svetlega, požrtvovalnega in bogatega življenja. Za rajnimi Cerkev pošilja prošnjo: "Večna luč naj jim sveti, Gospod." Ob srečanju z Jezusom - Otrokom je starček Simeon zapel hvalospev, ki ga duhovniki molimo vsak večer ob sklepu molitvenega bogoslužja: "Zdaj odpuščaš Gospod svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Na svoje oči sem videl Zveličarja, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razsvetljenje vseh narodov in v slavo lzraela, tvojega ljudstva".
V življenju je treba sijati Kristusa - Luč sveta. Nekdo je zapisal: "Če moreš biti zvezda na nebu, bodi zvezda na nebu! Če pa ne moreš biti taka zvezda, bodi kres na hribu! Če ne moreš biti kres na hribu, bodi svetilka v hiši!" Ta je najbolj dragocena.
Luč v nas pogosto ugaša, ker ni žive povezave s Kristusom, ki je prava luč, ki razsvetljuje ta naš svet. Naše krščansko poslanstvo je, da bi pričevali o Luči. Luč je dobrota, iskreno prijateljstvo, poštenost in nesebična ljubezen. Vse to razsvetljuje življenje nam in drugirn. ln to pričuje o Bogu, ki se je naselil med nami.
