Avtor: zusmarjesap Objavljeno: 25. 01. 2025

Sveto leto 2025

Z odprtjem prvih svetih vrat v Baziliki svetega Petra in pod geslom Romarji upanja je Papež Frančišek začel jubilejno leto 2025. Sveta vrata so posebna vrata v papeških bazilikah v Rimu, ki se odprejo le v jubilejnem letu. Simbolizirajo Kristusa. Prehod skozi ta vrata simbolizira prehod v novo življenje in prejem Božjega usmiljenja. Sveto leto je čas milosti, upanja in duhovne prenove. Gre za pomemben dogodek za Katoliško cerkev in vernike po vsem svetu.
Jubilejno leto je imelo že v Stari zavezi velik pomen. Človek, ustvarjen po Božji podobi, je prejel v dar tako svoje življenje kot zemljo, ki jo je obdeloval, da bi se hranil z njenimi sadovi. Zemlja ni bila vedno rodovitna, zato so mnogi obubožali, izgubili so svojo zemljo, včasih pa tudi svobodo. Jubilejno leto je vsakih 50 let prineslo veliko osvoboditev sužnjev ter vrnitev zemlje prvotnemu Izraelovemu rodu, kar je bil razlog za veliko veselje in praznovanje. 
Tradicija torej izhaja iz Izraela, ki je vsakih 50 let praznoval jubilej kot čas svobode in milosti. Ljudje so na prehodih stoletij vedno živeli med strahom pred prihodnostjo in zaupanjem v Božje usmiljenje. Leta 1300 je bilo to vznemirjenje še posebej navzoče in v zaupanju v posebne milosti so mnogi priromali v baziliko sv. Petra v Rimu. Na temelju njihove vere je takratni papež Bonifacij VIII. izdal Bulo, s katero je razglasil prvo sveto leto v zgodovini Cerkve.
Od leta 1475 jubilejno leto praznujemo vsakih 25 let, da bi priložnost za milosti in duhovno prenovo tako dobila vsaka generacija.
Sveto leto je kot leto milosti, Božjega usmiljenja, sprave in obnovljenega srečanja z Bogom, ljudmi in stvarstvom, v prvi vrsti namenjeno kristjanom. Obenem pa na široko odpira vrata odrešenja vsakemu človeku, spodbuja pa tudi k univerzalnim vrednotam, za katere si prizadevajo vsi ljudje dobre volje. Zato papež Frančišek v luči starozaveznih prerokov spominja svetovne voditelje, da dobrine zemlje pripadajo vsem, ne le peščici privilegiranih. Poziva k odpisu dolgov tistim državam, ki jih same ne morejo poravnati ter vabi, da bi z denarjem, ki gre za orožje ustanovili sklad za odpravo lakote po vsem svetu. 
Geslo svetega leta 2025 je Romarji upanja. »V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri. Naj bo sveto leto za vse priložnost poživiti upanje. Božja beseda nam pomaga najti razloge zanj. Pustimo se voditi temu, kar apostol Pavel piše ravno kristjanom v Rimu.
Upanje se namreč rodi iz ljubezni in temelji na ljubezni, ki izvira iz Jezusovega srca, prebodenega na križu: »Kajti če smo se po smrti njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave« (Rim 5,10).« (Upanje ne osramoti, 1-3)
»Najvišja priča upanja je Božja Mati.« (Upanje ne osramoti, 24)
Papež v Buli ob napovedi svetega leta našteva znamenja časa, ki v tem zgodovinskem obdobju na poseben način kličejo po novem upanju. To so: tragedija mnogih vojnih žarišč, izguba želje po posredovanju življenja, ter mnogi preizkušani bratje in sestre, kot so zaporniki, bolniki, nekateri mladi, migranti, begunci, ostareli in revni. 
Logotip svetega leta prikazuje štiri stilizirane podobe, ki predstavljajo ljudi vseh barv, narodnosti in kultur s štirih koncev sveta in spominjajo na jadra velike skupne ladje. Osebe stojijo druga za drugo in se medsebojno objemajo ter tako spominjajo na solidarnost in bratstvo, ki bi moralo povezovati ljudstva. Prva v vrsti predstavlja papeža, Petra današnjega časa, ki vodi Božje ljudstvo k skupnemu cilju. Oklepa se križa, znamenja vere, pa tudi upanja, saj se spodnji del križa nadaljuje v sidro. Valovi pod podobo so razburkani, kar pomeni, da skozi življenje ne romamo vedno po mirnih vodah.
V svetem letu lahko vsak katoličan dobi popolni odpustek, ki ga osvobaja časne in večne kazni za grehe, odpuščene pri spovedi, in sicer z izpolnjevanjem določenih pogojev, kot so spoved, obhajilo, molitev po papeževem namenu in sveto romanje (na katerokoli jubilejno sveto mesto, v svetoletne cerkve, Rim ali Sveto deželo). Popolni odpustek se lahko nameni tudi dušam v vicah v obliki priprošnje.
Za svetoletne cerkve v ljubljanski nadškofiji so razglašene naslednje cerkve:

 

V teh cerkvah verniki lahko pridobijo svetoletni odpustek, ki ga je podelil sveti oče, tako da se na romanju »pobožno udeležijo: svete maše; besedne­ga bogoslužja; molitvenega bogoslužja (ura bogoslužnega branja, hvalnice, ve­černice); križevega pota; marijanskega rožnega venca; himne Akathistos; spo­kornega bogoslužja s posamično spo­vedjo«.

Prav tako lahko verniki pridobijo jubilejni odpustek, »če posamično ali v skupinah pobožno obiščejo kateri koli jubilejni kraj in tam primeren čas preživijo v češčenju Najsvetejšega in premišljevanju, ki ju sklenejo z molitvijo Oče naš, izpovedjo vere in s priprošnjo Mariji, Božji Materi, da bi vsi v tem svetem letu »lahko izkusili bližino najbolj ljubeče od vseh mam, ki nikoli ne zapusti svojih otrok« (Spes non confundit, 24).

Resnično spokorjeni verniki, ki se iz resnih razlogov ne bodo mogli udele­žiti slovesnih praznovanj, romanj ali pobožnih obiskov (klavzurn(i)e redov­ni(ki)ce, ostareli, bolni, zaporniki in tisti, ki v bolnišnicah ali drugih ustano­vah za oskrbo stalno služijo bolnikom), bodo pod enakimi pogoji prejeli sveto­letni odpustek, če bodo (po možnosti po medijih prisluhnili besedam pape­ža ali krajevnih škofov ter se v duhu združili z navzočimi verniki) molili na svojih domovih ali na krajih, ki jim jih določajo omejitve (npr. v kapeli samo­stana, bolnišnice, doma, zapora), Oče naš, veroizpoved in druge molitve, ki ustrezajo ciljem svetega leta, ter Bogu darovali svoje trpljenje in življenjske stiske.

OSNOVNI POGOJI ZA PRIDOBITEV ODPUSTKA
  • - resnična skesanost (brez vsake navezanosti na greh), ki jo vodi duh ljubezni
  • - očiščenje v zakramentu pokore in sprave
  • - okrepitev s svetim obhajilom
  • - molitev po papeževih namenih
 
KAJ JE ODPUSTEK?
Cerkev je živ organizem, Kristusovo skriv­nostno telo, občestvo. Ti izrazi vsak na svoj način povedo, da smo v Cerkvi vsi med seboj skrivnostno povezani, kot so povezani udje živega organizma. Poveza­ni smo v dobrem in v slabem. Posameznik s svojim delovanjem, življenjem hote ali nehote vpliva na vse druge »ude«. Odpus­tek je eno izmed »sredstev« sodelovanja med člani Cerkve, tako med še živečimi v zemeljskem življenju kot z onimi v vi­cah, pri premagovanju ostankov časnih posledic grehov, ki ostanejo tudi po odpuščanju grehov pri zakramentu poko­re in sprave. Greh vključuje osebno kriv­do, večno posledico (pogubljenje – pri velikih grehih) – to dvoje lahko odpusti samo Bog; vsebuje tudi časne posledice (grešne navade, ranjenosti v čustvih, raz­ne zasvojenosti …), nekaj tega ostane tudi po spovedi in s tem se moramo sami še boriti; dušam v vicah pa lahko pri njiho­vem očiščevanju teh posledic pomagamo tudi mi. Pri ukvarjanju s temi »ostanki« greha, lahko milost odpustkov kot pomoč celotnega občestva Cerkve v veliki meri pomaga. Cerkev pri tem zajema iz zaklada preobilja milosti, ki se polni z molitvami, žrtvami in daritvami svetnikov in vseh, ki več molijo in se darujejo, kot sami potre­bujejo. Iz tega zaklada Cerkev deli nam ali pa rajnim v vicah, če odpustke pridobimo zanje. Spodbujajmo se v tem letu, da bi go­jili in negovali pobožno željo po pridobitvi odpustka kot daru milosti.
Sveto leto se bo uradno sklenilo 6. januarja 2026, na praznik Svetih treh kraljev.