Molitev je po besedah koncila »duša ekumenskega gibanja«. Kristjani že skoraj stodvajset let (od leta 1908) obhajamo molitveno osmino za edinost. Ta lepa navada v dneh med 18. in 25. januarjem vsako leto poveže med seboj kristjane vseh veroizpovedi, ko se srečujemo, premišljujemo Božjo besedo in skupaj molimo. Ob tem doživljamo predokus tiste popolne edinosti, ko bomo nekoč – tako smemo upati – zbrani okrog istega oltarja. K tej udeležbi po edinosti kristjanov smo povabljeni tudi letos, ko kristjani obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (danes Iznik) blizu tedanjega Carigrada leta 325. Katoličani hkrati praznujemo redno sveto leto. Obletnica je priložnost, da kristjani vnovič skupaj izpovemo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (mašno vero), ki so jo sestavili na prvem koncilu in dopolnili na naslednjem (Carigrad 381), da o njej premišljujemo in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Gre za svetinjo, za našo skupno dediščino, za veroizpoved, ki je vsem kristjanom skupna. Koncil v Niceji je tudi določil, kako naj se izračunava datum praznovanja velike noči, namreč na nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Kasneje se je ta praznik začel na Vzhodu in Zahodu obhajati na različne datume. Pravoslavna velika noč je navadno en teden kasneje kakor pri nas, včasih pa tudi štiri ali pet tednov kasneje. Izjemoma datum sovpada. Po srečnem naključju v letu 2025 praznujemo veliko noč na isto nedeljo (20. aprila). Papeževa želja in tudi želja vzhodnih cerkva je, da bi skupni datum končno postal stalna praksa. Predlaga, da bi ta skupni stalni datum bila druga nedelja v aprilu.
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku in kanalu Youtube.
Molitev je po besedah koncila »duša ekumenskega gibanja«. Kristjani že skoraj stodvajset let (od leta 1908) obhajamo molitveno osmino za edinost. Ta lepa navada v dneh med 18. in 25. januarjem vsako leto poveže med seboj kristjane vseh veroizpovedi, ko se srečujemo, premišljujemo Božjo besedo in skupaj molimo. Ob tem doživljamo predokus tiste popolne edinosti, ko bomo nekoč – tako smemo upati – zbrani okrog istega oltarja. K tej udeležbi po edinosti kristjanov smo povabljeni tudi letos, ko kristjani obhajamo 1700. obletnico prvega vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (danes Iznik) blizu tedanjega Carigrada leta 325. Katoličani hkrati praznujemo redno sveto leto. Obletnica je priložnost, da kristjani vnovič skupaj izpovemo nicejsko-carigrajsko veroizpoved (mašno vero), ki so jo sestavili na prvem koncilu in dopolnili na naslednjem (Carigrad 381), da o njej premišljujemo in se zanjo Bogu zahvaljujemo. Gre za svetinjo, za našo skupno dediščino, za veroizpoved, ki je vsem kristjanom skupna.
Koncil v Niceji je tudi določil, kako naj se izračunava datum praznovanja velike noči, namreč na nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Kasneje se je ta praznik začel na Vzhodu in Zahodu obhajati na različne datume. Pravoslavna velika noč je navadno en teden kasneje kakor pri nas, včasih pa tudi štiri ali pet tednov kasneje. Izjemoma datum sovpada. Po srečnem naključju v letu 2025 praznujemo veliko noč na isto nedeljo (20. aprila). Papeževa želja in tudi želja vzhodnih cerkva je, da bi skupni datum končno postal stalna praksa. Predlaga, da bi ta skupni stalni datum bila druga nedelja v aprilu.
