Sveti Krištof
Nekdaj so bile na fasadah cerkve naslikane podobe sv. Krištofa. V 12. Stoletju je nastala legenda, da se je Krištof po naročilo pobožnega meniha nastanil ob d
eroči reki in čez njo na splavu prevažal ali na ramah prenašal potnike. Nekoč je vzel na rame otroka. Breme je postajalo vedno težje. Kot bi nosil cel svet. Otrok mu je rekel: »Še več kot cel svet nosiš Krištof. Nosiš tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo.«
Prav omenjena legenda je spodbudila, da so si sv. Krištofa izbrali za svojega zavetnika izbrali čolnarji in splavarji, nosači in vozniki pa tudi romarji in popotniki. V današnjem času je zavetnik tudi za šoferje in pilote. V marsikaterem avtomobilu najdemo pritrjeno plaketo z njegovo podobo.
Sicer pa sv. Krištof velja za priprošnjika proti nagli in nepredvideni smrti. Velja za enega od štirinajst priprošnjikov v sili. Precej cerkva, župnijskih in podružničnih v naši domovini ima na daleč vidni zunanji steni sliko svetega Krištofa prav zaradi njegove priprošnje proti nagli smrti. V vernem človeku se je utrdilo zaupanje, da je zadosti, če navsezgodaj zjutraj pogledaš svetnikovo podobo, tisti dan ne umreš nagle smrti. Zato so naročali velike slike na cerkvah, da so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše in kar skozi okno.
