Tiho in rahlo šumljanje
Po televiziji, po internetu in drugih medijih, vsak dan vidimo veliko nasilja. Globoko v srcih ljudi pa tli želja, da bi bilo več miru, razumevanja, umirjenosti. Zakaj se pojavlja nasilje, nerazumevanje? Morda preveč razmišljamo o "naših" in tistih "drugih". Odkar je človek na tem svetu, so vedno trenja. Tudi prvi kristjani so težko razumeli kaj pomeni, da smo vsi ljudje na svetu božji otroci. Med kristjani so prav tako bile razlike. Eni so bili Judje, ki so sprejeli vero, drugi so bili pogani. Med njimi je bila pregrada, to je sovraštvo. Jezus pa je to pregrado odstranil. Kadar človek čuti in vidi drugega človeka, se v njem nehote vzbudi občutek, da je ogrožen. Izraelci so to še posebej čutili. Bili so izvoljen narod. Naenkrat se pojavijo pogani, ki sprejmejo vero. Med njimi je bila dobesedno pregrada. Pozabljamo Jezusov zgled. Veliko je moral trpeti. Ljudje so se iz njega norčevali. Bil je bičan, trpel je na poti na Kalvarijo. Na koncu so ga ubili kot razbojnika. Če bi bili mi na njegovem mestu, bi verjetno naredili vse, da bi se nad njimi maščevali. Jezus pa odpušča. Še vedno imamo v sebi v podobo Boga, ki je mogočen in nerazumevajoč do človeka. Morda se nam bo zdelo, da vse zapisano v svetem pismu ni več pomembno za današnji čas. "Prerok Elija je šel na goro, bival v votlini. In glej Gospod je šel mimo. Strašen in silen veter, ki cepi gore in lomi skale. Gospod ni bil v vetru. Za vetrom je bil potres. Gospod ni bil v potresu. In za potresom ogenj. A Gospod ni bil v ognju. In za ognjem tiho, lahno šumljanje. Elija si je zagrnil obraz s svojim plaščem." (1 Kr 19, 11-13) Spodbuda za nas vse. Če bi radi naredili nekaj velikega in dobrega v življenju, moramo to storiti tiho, kot lahno šumljanje. Dopust je čas, ko se lahko umirimo in postajamo bolj razumevajoči do drugih, tudi tistih, ki drugače mislijo kot mi.