Srce Jezusovo
Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev praznik Srca Jezusovega. Pri češčenju Jezusovega srca jemljemo njegovo telesno srce kot naravni simbol ali znamenje nečesa globljega in obenem obsežnejšega, kakor pa le del Kristusovega telesa – kot simbol, ki nam postavlja pred oči vso ljubezen, s katero nas je Kristus ljubil zlasti v urah svojega trpljenja in darovanja do konca in nas še sedaj ljubi. Častiti Srce Jezusovo se torej pravi častiti Jezusovo osebo pod vidikom njegove odrešenjske ljubezni. To pobožnost je priporočil Jezus sam v tistem obdobju zgodovine Cerkve, ko je bila preveč poudarjena razumska vera, zanemarjena pa ljubezenska povezanost človeka z Bogom.
"Srce človeško – sveta stvar." Tako je zapisal naš duhovnik – pesnik Simon Gregor-čič. Srce je sveto ne samo zato, ker je "motor" življenja, podarjenega od Boga, in je že kot telesni organ nekaj čudovitega. Srce je prvo, ki začne delovati v otroku, spočetem srcem matere, in zadnje preneha delovati, ko v človeku ugaša življenje. Srce je »sveto«, ker je središče čustvovanja: dobrote, naklonjenosti, ljubezni, žal pa lahko tudi hudobije, podlosti, maščevanja, sovraštva. Zato ima Gregorčič prav, ko v isti pesmi pravi, da je v srcu "naš pekel in naš raj". Z besedo "srce" označimo celega človeka, njegov značaj: srce je lahko čisto, plemenito, zlato, junaško – pa tudi umazano, nizkotno, hinavsko…
Tudi v govorici Svetega pisma je srce skupni pojem za človekovo bistvo in značaj ter vir življenjske drže. Ljudje »čistega srca«, ki jim je namenjen šesti blagor v govoru na gori z obljubo, da »bodo Boga gledali«, so tisti, katerih temeljna drža je nepokvarjena in ki temu ustrezno ravnajo. To so obenem tisti "mali" iz svetopisemskega odlomka, ki se bere na praznik Jezusovega Srca. Na zunaj so lahko veliki, lahko so učeni in bogati – najpomembnejše je, da so mali posrcu: otroško zaupni, odprti, iskreni, čisti. Kako doseči to? "Pridite k meni… in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen" (Mt /,28). Če hočemo, da bo naše srce zares "sveta stvar", se mora vanj pretakati usmiljena ljubezen iz Jezusovega srca, ki je "presveta stvar".
Kolikokrat smo že v litanijah molili: Srce Jezusovo. Dobrote in ljubezni polno in Srce Jezusovo, potrpežljivo ter neskončno usmiljeno, usmili se nas. Potem pa se nam nenadoma prikrade misel, da, smo pozabljeni, ker nas skrbi toliko skrbi in težav, saj trpimo na duši in telesu in z nami toliko drugih. Res si sami ne moremo pomagati, prihaja pa nam na pomoč Jezus sam, ki daje svoje obljube tistim, ki bodo častili njegovo Srce in posnemali njegove kreposti.
Sveta Marija Marjeta Alacoque nam je posredovala dvanajst obljub Božjega Srca:
l. Dal jim bom vse milosti, katere potrebujejo v svojem stanu.
2. Dal bom mir njihovim družinam.
3. Tolažil jih bom v njihovem trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno še ob smrti.
5. Razlil bom obilen blagoslov na vsa njihova podjetja.
6. Grešniki bodo našli v presvetem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mlačne duše bodo postale goreče.
8. Goreče duše se bodo povzpele do velike popolnosti.
9. Blagoslovil bom hiše, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca.
10. Duhovnikom bom dal dar, da bodo ganili tudi najbolj zakrknjena srca.
11. Osebe, ki bodo širile to pobožnost, bodo imele svoje ime vpisano v mojem Srcu, in sicer tako, da ne bo nikdar izbrisano iz njega.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli obhajilo, bom podelil milost stanovitnosti in srečno smrt.
"Srce človeško – sveta stvar." Tako je zapisal naš duhovnik – pesnik Simon Gregor-čič. Srce je sveto ne samo zato, ker je "motor" življenja, podarjenega od Boga, in je že kot telesni organ nekaj čudovitega. Srce je prvo, ki začne delovati v otroku, spočetem srcem matere, in zadnje preneha delovati, ko v človeku ugaša življenje. Srce je »sveto«, ker je središče čustvovanja: dobrote, naklonjenosti, ljubezni, žal pa lahko tudi hudobije, podlosti, maščevanja, sovraštva. Zato ima Gregorčič prav, ko v isti pesmi pravi, da je v srcu "naš pekel in naš raj". Z besedo "srce" označimo celega človeka, njegov značaj: srce je lahko čisto, plemenito, zlato, junaško – pa tudi umazano, nizkotno, hinavsko…
Tudi v govorici Svetega pisma je srce skupni pojem za človekovo bistvo in značaj ter vir življenjske drže. Ljudje »čistega srca«, ki jim je namenjen šesti blagor v govoru na gori z obljubo, da »bodo Boga gledali«, so tisti, katerih temeljna drža je nepokvarjena in ki temu ustrezno ravnajo. To so obenem tisti "mali" iz svetopisemskega odlomka, ki se bere na praznik Jezusovega Srca. Na zunaj so lahko veliki, lahko so učeni in bogati – najpomembnejše je, da so mali posrcu: otroško zaupni, odprti, iskreni, čisti. Kako doseči to? "Pridite k meni… in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen" (Mt /,28). Če hočemo, da bo naše srce zares "sveta stvar", se mora vanj pretakati usmiljena ljubezen iz Jezusovega srca, ki je "presveta stvar".
SRCE JEZUSOVO - DAROVANA LJUBEZEN
Kolikokrat smo že v litanijah molili: Srce Jezusovo. Dobrote in ljubezni polno in Srce Jezusovo, potrpežljivo ter neskončno usmiljeno, usmili se nas. Potem pa se nam nenadoma prikrade misel, da, smo pozabljeni, ker nas skrbi toliko skrbi in težav, saj trpimo na duši in telesu in z nami toliko drugih. Res si sami ne moremo pomagati, prihaja pa nam na pomoč Jezus sam, ki daje svoje obljube tistim, ki bodo častili njegovo Srce in posnemali njegove kreposti.
Sveta Marija Marjeta Alacoque nam je posredovala dvanajst obljub Božjega Srca:
l. Dal jim bom vse milosti, katere potrebujejo v svojem stanu.
2. Dal bom mir njihovim družinam.
3. Tolažil jih bom v njihovem trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno še ob smrti.
5. Razlil bom obilen blagoslov na vsa njihova podjetja.
6. Grešniki bodo našli v presvetem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mlačne duše bodo postale goreče.
8. Goreče duše se bodo povzpele do velike popolnosti.
9. Blagoslovil bom hiše, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca.
10. Duhovnikom bom dal dar, da bodo ganili tudi najbolj zakrknjena srca.
11. Osebe, ki bodo širile to pobožnost, bodo imele svoje ime vpisano v mojem Srcu, in sicer tako, da ne bo nikdar izbrisano iz njega.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli obhajilo, bom podelil milost stanovitnosti in srečno smrt.
