Sveto rešnje telo in kri
Telovske procesije, ki simbolizirajo razdajanje bogastva, ki izvira iz evharistije, so bile v našem vernem ljudstvu od nekdaj izredno bogato doživetje Jezusove stvarne navzočnosti v zakramentu Svetega Rešnjega Telesa in Krvi in obenem priložnost za prisrčno češčenje in zahvalo za ta zakrament. Procesija z Najsvetejšim gre na ceste ulice in polja, med hiše in ljudi, saj evharistična daritev ni sklenjeno, omejeno dogajanje, ampak mora iti preko meja cerkvenih zidov in se nadaljevati v vsakdanjem življenju. Najsvetejše, shranjeno v tabernaklju, gleda navzven, proti ljudem, v svet. Cilj poti, ki ga ima pred seboj in proti kateremu ga moramo v procesiji nesti, so srca ljudi, je stvarstvo. Zato Najsvetejšega po maši ne smemo pustiti zaprtega in in ujetega med zidove cerkve, ampak ga moramo vzeti s seboj in ga ponesti sredi življenja, da nas verne prekvasi in uporabi za orodje pri ustvarjanju novega sveta.
V procesiji prinašamo svetu »kruh življenja« (Jn 6,35) v monštranci. Ta beseda izhaja iz latinske besede »kazati« govori sama po sebi: v monštranci je Najsvetejše shranjeno tako, da se vidi, da se kaže. Bog prihaja in ostaja med nami kot Najsvetejše zaradi nas: da bi ga videli in sprejeli. Procesija ni »uganjanje teatra«, ampak pričevanje; ni prazno razkazovanje, ampak prinašanje Boga. Resničnega, ki samo prek nas ljudi prihaja naproti drugim ljudem. Sodelujmo torej v telovski procesiji v nedeljo, 2. junija, po prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi po prvi nedeljski maši ob 7. uri.