Šmarnice - pobožnost v čast Mariji
Slovenskega maja si ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Pobožnost te vrste poznajo tudi drugod po svetu, pri nas pa je leta 1855 dobila izvirno ime po cvetlici, ki ta mesec cvete po naših gozdovih in vrtovih. Že leta 1842 je Davorin Trstenjak objavil prevod francoske knjige Mesec Marije, leta 1851 so pobožnost začeli ljubljanski bogoslovci, v naslednjih nekaj letih so jo poznali tudi drugod in zdaj ni cerkve ne vasi, kjer se ne bi zbirali k branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi nekaj posebnih šmarničnih. Slovenskih šmarničarjev, piscev knjig za to pobožnost, se je od Janeza Volčiča zvrstila še cela vrsta, tudi v letih po zadnji vojski so izhajale šmarnice vsaj v razmnoženi obliki. Njihova vsebina ni bila vedno izključno marijanska, verniki so ob branju in poslušanju spoznavali tudi različne svetnike in svetniške osebnosti pa nekatere verske resnice, tako da so bili v tem mesecu udeleženci deležni intenzivnega verskega pouka. Dragi Marijini otroci, mame in očetje, dedki in babice ter vsi mladi in malo manj mladi kristjani, prav lepo povabljeni k letošnjim majskim šmarnicam, ki bodo – razen nedelj – vsak dan v mesecu maju ob 18. uri! Letošnje šmarnično branje z naslovom Na začetku je bila škatla avtorice Saške Ocvirk so nastale v letu molitve. Zgodbe so nabrane iz škatle, ki jo na sobotno druženje otrok prinese sestra Marta. Otroke spodbudi, da vanjo vržejo listke s svojimi molitvenimi nameni. Naučijo se, da je molitev lahko zahvala, prošnja ali slavljenje, da je drugačna pri vsakem človeku, vedno pa globoko povezana z njegovim notranjim doživljanjem. V iskrenih, humornih, ganljivih in navdihujočih zgodbah, izročenih naši nebeški Materi Mariji, se prepozna vsak otrok, starejši se po njih otrokom laže približajo, vsi skupaj pa se na koncu povežemo v molitveno skupnost, ki jo simbolizira kelih molitve – kelih, ki ga vsi polnimo in v trenutkih stiske vsi iz njega pijemo.
