Duhovne vaje za zakonce
Od 8. do 10. marca 2024 so v prijetnem ambientu pastoralnega doma Stella Maris v Strunjanu potekale duhovne vaje za zakonce, ki smo se jih udeležili zakonski pari iz naše župnije.
Duhovne vaje smo začeli z mašo, ki jo je daroval voditelj duhovnih vaj, škof msgr. dr. Franc Šuštar. Sledila je pasha, obred judovske velikonočne večerje. Obred s komentarji je vodil koprski škof, msgr. dr. Jurij Bizjak. Pasha pomeni "iti mimo, mimohod, prehod" in velja za največji starozavezni odrešenjski dogodek, rešitev izraelskega ljudstva iz egiptovske sužnosti. Potek obreda pashalne večerje je opisan v hagadi, besedilu, ki vsebuje navodila, besedila in molitve celotnega večera. Vanj so vključeni blagoslovi, umivanje rok, uživanje jedil, lomljenje kruha, pripovedovanje zgodb, zahvalne pesmi in komentarji. Na mizi so tako postreženi opresniki (nekvašen kruh, ki spominja na nagel odhod iz Egipta), vino (posvetilna čaša, čaša veselja, čaša blagoslova in čaša odrešenja, štirje izrazi se uporabljajo za osvoboditev izpod suženjstva), voda, slana voda (podoba znoja in pretočenih solza simbolizira grenkobo sužnosti) ter seder - krožniki, na katerem so postrežena simbolna jedila: listnata zelišča, jed iz jabolk, medu, cimeta in oreščkov, glavna grenka zelišča, sekundarna grenka zelišča in jagnečje pleče. Glavna jed je trdo kuhano jajce, ki predstavlja znamenje večnega življenja.
.jpeg)
Škof Šuštar je duhovne vaje vodil in oblikoval v treh zanimivih in lepo zaokroženih tematskih sklopih. Prvi je predstavljal molitev in Božjo besedo. Med drugim smo se spraševali, katerim ljudem smo hvaležni za oznanjanje Božje besede in kateri so dogodki, ko smo lahko njeno moč najbolj okusili. V drugem sklopu je bilo predstavljeno sprejemanje, življenje in posredovanje bogoslužja in molitve. Gotovo smo si ta del najbolj zapomnili po primeru z umazano pleteno košaro za pobiranje pridelkov, s katero vodo lahko zajemamo v nedogled, pa v njej voda ne bo obstala. Vendar pa se z vsakim zajemanjem košara dodatno očisti. V zadnjem sklopu je bila obravnavana Jezusova najlepša in največja zapoved o sprejemanju ljubezni do Boga in bližnjega.
Po vsakem sklopu smo imeli čas za lastno razmišljanje in pogovor s sozakoncem. Ni manjkalo niti priložnosti za občudovanje pomladno cvetoče okoliške narave ter naše skupne pogovore in druženja, ki so potekala v sproščenem in veselem vzdušju. Duhovno okrepčani smo vaje zaključili s sodelovanjem na sklepni mašni daritvi in zaključnim kosilom. Ob slovesu smo bili vsi enotni, kako so takšna duhovna srečanja dobrodošla in potrebna za osebni razvoj in rast v zakonu ter sklenili, da se prihodnje leto ponovno srečamo.
