Tudi letos se v naši župniji pripravljamo na zakrament svete birme, ki bo med mašo na peto postno nedeljo, 7. aprila ob 10. uri. Potrditev Svetega Duha bo prejelo 48 mladih fantov in deklet. Jezus je prihod Svetega Duha obljubljal v evangeliju. Vemo, da se je napoved začela uresničevati prav na Binkošti, ko je Bog poslal svojega božjega Duha na mlado cerkev, da ji da potrebnega poleta in moči v preizkušnjah, ki so jo čakale. Tako je diakon Filip navdušeno oznanjal vstalega Kristusa v napol poganski Samariji in tam krstil prve spreobrnjence. Za njim sta iz Jeruzalema prišla apostola Peter in Janez in zanje molila, da bi prejeli Svetega Duha. Polagala sta nanje roke in Sveti Duh je v polnosti prišel nanje. To je bila prva znana birma v zgodovini Cerkve.Na zakrament birme pogosto gledamo preveč statično in izolirano. Mislimo, da je s podelitvijo zakramenta stvar končana - v resnici pa se glavno tedaj šele začenja. Birma predpostavlja krst, navezuje se nanj in gradi na njem. Kakor v naravnem redu življenja vse nastaja drugo iz drugega in dozoreva postopoma, podobno je tudi v nadnaravnem. Birma je nadaljevanje krsta in njegova polnost. Lahko bi jo torej imenovali zakrament krščanske zrelosti in odraslosti.Božje življenje, ki ga postanemo deležni pri krstu, mora v nas rasti in se razvijati. To rast okrepi prav podelitev Svetega Duha, ki se resda naseli že v novokrščencu, a nam je z birmo podeljen v obilnejši meri. Podaritev Svetega Duha, ki je bil Cerkvi poslan na prve Binkošti, se pri vsaki birmi raztegne na nove, mlade kristjane, da bi tudi oni postali nosilci odrešenjskega poslanstva celotne Cerkve. Z birmo jim je zaupana naloga širjenja vere in pričevanja za Boga.Pri birmi prejmemo "moč z višave", dar Svetega Duha, da bi v nadnaravnem pogledu postali polnoletni. A te duhovne polnoletnosti ne prinese že sam prejem zakramenta. Milost svete birme se v dejanskem življenju šele polagoma razvija uresničuje in dozoreva. Za to osebnostno, dejavno kščaansko zrelost si bo birmanec moral vse življenje prizadevati - ob pomoči milosti, ki jo je pri birmi prejel ali dobil pravico do nje. V prispodobi povedano: birmanska milost - dar Svetega Duha - je kakor seme, ki ga božji Sejalec vseje v kristjanovo dušo. Seme skriva v sebi silno moč in zmožnost rasti. Naj bo še tako drobno in na videz nebogljeno: v njem je prisotna vsa bujnost, enkratnost, lepota in razvitost bodoče rastline, bodočega drevesa. In vendar to seme ne more vzkaliti, če nima na voljo določenih pogojev: za svojo rast potrebuje svetlobo in toploto, zrak, vodo in dobro zemljo. Samo tedaj če semenu vse to omogočimo, lahko pričakujemo, da bo pognalo in obrodilo sad. Podobno je tudi z birmansko milostjo. Če je v našem srcu hlad, tema, brezdušnost in duhovna suhota, če je v njem namesto rodovitne zemlje trda ledina ali celo skalovje - kako naj v njem vzklije in raste Božje seme? Zato je tuko pomembno, da je v nas stalna pripravljenost, da rahljamo, zalivamo, zračimo, ogrevamo in se odpiramo božjemu soncu. Z drugo besedo: da pripravljamo v sebi prostor za delovanje Svetega Duha. Zato je tako pomembno, da vedno znova poživljamo milost svete birme, ogenj Božje ljubezni, ki je po daru Svetega Duha razlita v naša srca.Živeti iz birme se pravi živeti v Kristusovi ljubezni. "Će me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi", poudarja Jezus v evangeliju. Hoče reči: Spolnjujte jih - z vso dobro voljo, z vedno večjo notranjo svobodo, prepričanostjo in veseljem. Tako boste najlepše uresničili svoje poslanstvo, da boste pred današnjim svetom pričevalci zame.Dragi starši birmancev, botri in sorodniki! Letos bo v naši župniji birma in med birmanci bo tudi vaš otrok. S krstom je postal sin, hči katoliške Cerkve. V veri ste ga vzgajali, ob vas se je seznanil s prvimi znamenji vere, ponavljajoč za vami se je naučil prvih molitev. Skupaj z vami je prvič prestopil prag bpžje hiše in po vaši želji je pri verouku skupaj s prijatelji začel spoznavati svet Božjih skrivnosti. Spremljali ste ga k njegovi prvi spovedi in prvemu svetemu obhajilu in sedaj še k sveti birmi. Sedaj neposredno pred birmo, med t.i. birmansko devetdnevnico, naj bi se v to pripravo vključila vsa družina. Medtem, ko vaš otrok ponavlja snov iz katekizma, imate tudi vi priložnost, da osvežite znanje krščanskega nauka, ki je morda z leti nekoliko zbledelo. Medtem ko vaš otrok opravlja določene molitve kot pripravo na slovesni dan birmovanja, se mu pridružite tudi vi, da bo čutil vašo oporo v molitvi.Vera danes ni samo nekaj zunanjega, ampak predstavlja vedno bolčj vprašanje: biti ali ne biti? Ko se bo vaš otrok pri tridesetih ali štiridesetih letih morda srečal z nerešljivimi problemi, bo zaživel spomin na otroška in mladostna leta. Takrat bo pomembno, da bo vedel za tisto "roko", Jezusa Kristusa, ki mu je ponujena, tudi ko vse drugo odpove.
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku.
Tudi letos se v naši župniji pripravljamo na zakrament svete birme, ki bo med mašo na peto postno nedeljo, 7. aprila ob 10. uri. Potrditev Svetega Duha bo prejelo 48 mladih fantov in deklet. Jezus je prihod Svetega Duha obljubljal v evangeliju. Vemo, da se je napoved začela uresničevati prav na Binkošti, ko je Bog poslal svojega božjega Duha na mlado cerkev, da ji da potrebnega poleta in moči v preizkušnjah, ki so jo čakale. Tako je diakon Filip navdušeno oznanjal vstalega Kristusa v napol poganski Samariji in tam krstil prve spreobrnjence. Za njim sta iz Jeruzalema prišla apostola Peter in Janez in zanje molila, da bi prejeli Svetega Duha. Polagala sta nanje roke in Sveti Duh je v polnosti prišel nanje. To je bila prva znana birma v zgodovini Cerkve.
Na zakrament birme pogosto gledamo preveč statično in izolirano. Mislimo, da je s podelitvijo zakramenta stvar končana - v resnici pa se glavno tedaj šele začenja. Birma predpostavlja krst, navezuje se nanj in gradi na njem. Kakor v naravnem redu življenja vse nastaja drugo iz drugega in dozoreva postopoma, podobno je tudi v nadnaravnem. Birma je nadaljevanje krsta in njegova polnost. Lahko bi jo torej imenovali zakrament krščanske zrelosti in odraslosti.
Božje življenje, ki ga postanemo deležni pri krstu, mora v nas rasti in se razvijati. To rast okrepi prav podelitev Svetega Duha, ki se resda naseli že v novokrščencu, a nam je z birmo podeljen v obilnejši meri. Podaritev Svetega Duha, ki je bil Cerkvi poslan na prve Binkošti, se pri vsaki birmi raztegne na nove, mlade kristjane, da bi tudi oni postali nosilci odrešenjskega poslanstva celotne Cerkve. Z birmo jim je zaupana naloga širjenja vere in pričevanja za Boga.
Pri birmi prejmemo "moč z višave", dar Svetega Duha, da bi v nadnaravnem pogledu postali polnoletni. A te duhovne polnoletnosti ne prinese že sam prejem zakramenta. Milost svete birme se v dejanskem življenju šele polagoma razvija uresničuje in dozoreva. Za to osebnostno, dejavno kščaansko zrelost si bo birmanec moral vse življenje prizadevati - ob pomoči milosti, ki jo je pri birmi prejel ali dobil pravico do nje. V prispodobi povedano: birmanska milost - dar Svetega Duha - je kakor seme, ki ga božji Sejalec vseje v kristjanovo dušo. Seme skriva v sebi silno moč in zmožnost rasti. Naj bo še tako drobno in na videz nebogljeno: v njem je prisotna vsa bujnost, enkratnost, lepota in razvitost bodoče rastline, bodočega drevesa. In vendar to seme ne more vzkaliti, če nima na voljo določenih pogojev: za svojo rast potrebuje svetlobo in toploto, zrak, vodo in dobro zemljo. Samo tedaj če semenu vse to omogočimo, lahko pričakujemo, da bo pognalo in obrodilo sad.
Podobno je tudi z birmansko milostjo. Če je v našem srcu hlad, tema, brezdušnost in duhovna suhota, če je v njem namesto rodovitne zemlje trda ledina ali celo skalovje - kako naj v njem vzklije in raste Božje seme? Zato je tuko pomembno, da je v nas stalna pripravljenost, da rahljamo, zalivamo, zračimo, ogrevamo in se odpiramo božjemu soncu. Z drugo besedo: da pripravljamo v sebi prostor za delovanje Svetega Duha. Zato je tako pomembno, da vedno znova poživljamo milost svete birme, ogenj Božje ljubezni, ki je po daru Svetega Duha razlita v naša srca.
Živeti iz birme se pravi živeti v Kristusovi ljubezni. "Će me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi", poudarja Jezus v evangeliju. Hoče reči: Spolnjujte jih - z vso dobro voljo, z vedno večjo notranjo svobodo, prepričanostjo in veseljem. Tako boste najlepše uresničili svoje poslanstvo, da boste pred današnjim svetom pričevalci zame.
Dragi starši birmancev, botri in sorodniki! Letos bo v naši župniji birma in med birmanci bo tudi vaš otrok. S krstom je postal sin, hči katoliške Cerkve. V veri ste ga vzgajali, ob vas se je seznanil s prvimi znamenji vere, ponavljajoč za vami se je naučil prvih molitev. Skupaj z vami je prvič prestopil prag bpžje hiše in po vaši želji je pri verouku skupaj s prijatelji začel spoznavati svet Božjih skrivnosti. Spremljali ste ga k njegovi prvi spovedi in prvemu svetemu obhajilu in sedaj še k sveti birmi. Sedaj neposredno pred birmo, med t.i. birmansko devetdnevnico, naj bi se v to pripravo vključila vsa družina. Medtem, ko vaš otrok ponavlja snov iz katekizma, imate tudi vi priložnost, da osvežite znanje krščanskega nauka, ki je morda z leti nekoliko zbledelo. Medtem ko vaš otrok opravlja določene molitve kot pripravo na slovesni dan birmovanja, se mu pridružite tudi vi, da bo čutil vašo oporo v molitvi.
Vera danes ni samo nekaj zunanjega, ampak predstavlja vedno bolčj vprašanje: biti ali ne biti? Ko se bo vaš otrok pri tridesetih ali štiridesetih letih morda srečal z nerešljivimi problemi, bo zaživel spomin na otroška in mladostna leta. Takrat bo pomembno, da bo vedel za tisto "roko", Jezusa Kristusa, ki mu je ponujena, tudi ko vse drugo odpove.
