Advent (čas pričakovanja) ter obisk sv. Miklavža
Živimo v času naglice, ko nas delovne obveznosti in zunanje dogajanje vedno znova raztresajo. Na ta način se težko zberemo in osredotočimo na bistveno. Težko čakamo, čeprav sta pričakovanje in čakanje za nas nekaj vsakdanjega. Pomislimo samo na čakanje na cesti pred semaforjem ali v čakalnici pri zdravniku. Zakonca nestrpno čakata na otroka, otrok pa, da odraste. Bogoslovec čaka, da pride do konca študija. Verniki čakajo na duhovnika, duhovnik pa v vse bolj prazni cerkvi na vernike. Čakamo na nekoga, ki nas bo razumel in sprejel. Čakamo na prijatelje, na novo leto, na praznike. Lahko bi rekli, da je človek živ, dokler čaka in pričakuje. Čakanje je mogoče, kjer je živo upanje. In kristjani smo tisti, ki živimo v upanju na Gospodov prihod in da nam bo dal že sedaj tisto, kar potrebujemo za pot do cilja.
Na prvo adventno nedeljo Cerkev začenja novo liturgično leto. Pred nami je nova priložnost za pot vere in krepitev upanja, da naše pričakovanje ni zaman. Ta čas po eni strani obeležuje dogodek Jezusa Kristusa, po drugi pa se odpira njegovi končni izpolnitvi. Adventni čas ima tako dvojni značaj. Osredotoča se na prvi prihod Božjega Sina, ko se je rodil iz Device Marije, potem pa še na njegov prihod v slavi, ko bo, kot molimo v veroizpovedi, »prišel sodit žive in mrtve«. Stopimo v ta čas pričakovanja s pozornostjo na svoje notranje življenje. Napnimo vse zunanje in notranje čute in prisluškujmo, kako Gospod letos prihaja k nam. Ne pustimo se zmesti zunanjemu dogajanju in vrvežu pred prazniki. Advent naj bo aktiven čas duhovne prenove in prijateljstva z Bogom.
V času priprave na božič se vprašajmo, kaj čakamo ali pričakujemo mi. Kaj je v tem času v naših mislih? Kam je nagnjeno srce? Kakšna je naša lestvica vrednot? Na kaj čakamo kot Cerkev, kot župnija ali kot narod? Kako smo aktivni v tem času in kaj smo pripravljeni narediti za skupnost?
V času pred Jezusovim rojstvom je bilo v Izraelu močno pričakovanje Mesije, Gospodovega Maziljenca, potomca kralja Davida, ki bo ljudstvo osvobodil suženjstva ter vzpostavil Božje kraljestvo. Ob tem si ni nihče predstavljal, da se bo Mesija rodil iz preprostega dekleta, kot je bila Marija. Tudi ona ni mislila, da bo postala Božja mati. Marijina drža vere, pričakovanja in odprtosti za Božje delovanje v njej jo je napravila vredno Božjega materinstva. Učimo se od nje, žene adventa, živeti vsakdanje življenje polno in rodovitno. Bog ima z vsakim od nas načrt. Tudi on čaka in pričakuje naše sodelovanje. Naj bo advent čas priložnosti duhovne rasti in krepitve upanja, ki ga lahko izpolni le Božji prihod.
MIKLAVŽEV OBISK Kot je sveti Miklavž sporočil v svojem pismu, je tudi letos s pomočjo svojih zvestih pomočnikov obiskal otroke v Šmarju in okoliških vaseh. Že s svojim prihodom na kočiji je zanetil ogromno iskric v očeh in narisal nasmehe na obraze. Seveda pa je imel prav za vsakega, ki se mu je približal, pripravljeno darilce. Pravi, da se bo v Šmarju zadrževal do 6. decembra.
Na prvo adventno nedeljo Cerkev začenja novo liturgično leto. Pred nami je nova priložnost za pot vere in krepitev upanja, da naše pričakovanje ni zaman. Ta čas po eni strani obeležuje dogodek Jezusa Kristusa, po drugi pa se odpira njegovi končni izpolnitvi. Adventni čas ima tako dvojni značaj. Osredotoča se na prvi prihod Božjega Sina, ko se je rodil iz Device Marije, potem pa še na njegov prihod v slavi, ko bo, kot molimo v veroizpovedi, »prišel sodit žive in mrtve«. Stopimo v ta čas pričakovanja s pozornostjo na svoje notranje življenje. Napnimo vse zunanje in notranje čute in prisluškujmo, kako Gospod letos prihaja k nam. Ne pustimo se zmesti zunanjemu dogajanju in vrvežu pred prazniki. Advent naj bo aktiven čas duhovne prenove in prijateljstva z Bogom.
V času priprave na božič se vprašajmo, kaj čakamo ali pričakujemo mi. Kaj je v tem času v naših mislih? Kam je nagnjeno srce? Kakšna je naša lestvica vrednot? Na kaj čakamo kot Cerkev, kot župnija ali kot narod? Kako smo aktivni v tem času in kaj smo pripravljeni narediti za skupnost?
V času pred Jezusovim rojstvom je bilo v Izraelu močno pričakovanje Mesije, Gospodovega Maziljenca, potomca kralja Davida, ki bo ljudstvo osvobodil suženjstva ter vzpostavil Božje kraljestvo. Ob tem si ni nihče predstavljal, da se bo Mesija rodil iz preprostega dekleta, kot je bila Marija. Tudi ona ni mislila, da bo postala Božja mati. Marijina drža vere, pričakovanja in odprtosti za Božje delovanje v njej jo je napravila vredno Božjega materinstva. Učimo se od nje, žene adventa, živeti vsakdanje življenje polno in rodovitno. Bog ima z vsakim od nas načrt. Tudi on čaka in pričakuje naše sodelovanje. Naj bo advent čas priložnosti duhovne rasti in krepitve upanja, ki ga lahko izpolni le Božji prihod.
MIKLAVŽEV OBISK Kot je sveti Miklavž sporočil v svojem pismu, je tudi letos s pomočjo svojih zvestih pomočnikov obiskal otroke v Šmarju in okoliških vaseh. Že s svojim prihodom na kočiji je zanetil ogromno iskric v očeh in narisal nasmehe na obraze. Seveda pa je imel prav za vsakega, ki se mu je približal, pripravljeno darilce. Pravi, da se bo v Šmarju zadrževal do 6. decembra.
.png)