Marija, Kraljica nebes in Zemlje
Ta naslov je utemeljen v Svetem pismu. Na prvih straneh nove zaveze beremo, kako je nadangel Gabrijel pozdravil Marijo kot mater prihodnjega Kralja: "Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca." In Elizabeta, mati Janeza Krstnika, vidi v Mariji "mater svojega Gospoda," kar je v bistvu isto kot "mater mesijanskega Kralja." Po svetopisemskem naziranju, ki ga najdemo sploh pri starih vzhodnih narodih, pripada materi kralja posebno častno in vplivno mesto. Zato je že s tega vidika popolnoma skladno s celotnim svetopisemskim gledanjem, če njej, ki je mati "Kralja kraljev in Gospoda gospodov", pripisujemo med vsemi stvarmi docela edinstveno dostojanstvo in moč v kraljestvu milosti.
Marija je pravična v svetopisemskem pomenu, ker "živi iz vere"; to, kar Bog od nje pričakuje, hoče z vsemi močmi svoje duše. Če je Bog zanjo in v njej storil velike reči, je to zaradi tega, ker jo je določil, da bo tiste velike reči ona sama uresničevala. Marija je določena za to, da bi bila kraljica v zveličanje vsega človeštva. Saj po pojmovanju Sv. pisma kraljestvo obstoji v prvi vrsti v tem, da bi zagotovilo srečo podrejenih. V Odrešenikovem imenu in njegovi moči naj bi Marija napravljala ljudi srečne. Skozi roke "soodrešujoče Kraljice" naj bi se milosti izlivale na ljudi, katere je odkupil njen Sin. Pod tem vidikom moremo umevati tisto potezo Marijinega "magnifikat", kjer je tako drzno. rečeno: "Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi." Kakor je očak Abraham postal oče obilnega potomstva, tako Marija ve, da bo tudi ona postala mati številnih rodov, da bo v "blagoslov" za druge, za "vse rodove na zemlji.”
Ob poveličanem Kristusu Vladarju je poveličana Marija Kraljica. Njuno življenje je namreč povezano od prvega začetka. Svoj odrešenjski višek doseže na Kalvariji in zato je razumljiva "božja logika," da je Marija s Kristusom poveličana. V tem je vsebina tega praznika. Ko molim desetko rožnega venca: ki je tebe, Devica, v nebesih kronal, v duhu vere gledam njeno proslavo v nebesih. Kraljica-Mati! "Proseča vsemogočnost!" V tem dvojnem je izraženo isto. Mati vlada z ljubeznijo, prav to je materinsko. In ker je vse Marijino delo v službi Sina, je nenehna priprošnja za nas. Od tod so nastale marijanske hvalnice, ki so postale naše vsakodnevne molitve: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava o nebes Kraljica. Imajo pomen zame, v mojem molitvenem življenju? Če naj ta naslov Marije Kraljice skuša dopovedati njeno poveličanje, kaj ni potem zame odlika, če sem njen služabnik, služabnik Marije-Kraljice? To smo vsi, ne glede na poklic, če le prav razumemo svoje krščanstvo in Marijino vlogo.
Marija je pravična v svetopisemskem pomenu, ker "živi iz vere"; to, kar Bog od nje pričakuje, hoče z vsemi močmi svoje duše. Če je Bog zanjo in v njej storil velike reči, je to zaradi tega, ker jo je določil, da bo tiste velike reči ona sama uresničevala. Marija je določena za to, da bi bila kraljica v zveličanje vsega človeštva. Saj po pojmovanju Sv. pisma kraljestvo obstoji v prvi vrsti v tem, da bi zagotovilo srečo podrejenih. V Odrešenikovem imenu in njegovi moči naj bi Marija napravljala ljudi srečne. Skozi roke "soodrešujoče Kraljice" naj bi se milosti izlivale na ljudi, katere je odkupil njen Sin. Pod tem vidikom moremo umevati tisto potezo Marijinega "magnifikat", kjer je tako drzno. rečeno: "Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi." Kakor je očak Abraham postal oče obilnega potomstva, tako Marija ve, da bo tudi ona postala mati številnih rodov, da bo v "blagoslov" za druge, za "vse rodove na zemlji.”
Ob poveličanem Kristusu Vladarju je poveličana Marija Kraljica. Njuno življenje je namreč povezano od prvega začetka. Svoj odrešenjski višek doseže na Kalvariji in zato je razumljiva "božja logika," da je Marija s Kristusom poveličana. V tem je vsebina tega praznika. Ko molim desetko rožnega venca: ki je tebe, Devica, v nebesih kronal, v duhu vere gledam njeno proslavo v nebesih. Kraljica-Mati! "Proseča vsemogočnost!" V tem dvojnem je izraženo isto. Mati vlada z ljubeznijo, prav to je materinsko. In ker je vse Marijino delo v službi Sina, je nenehna priprošnja za nas. Od tod so nastale marijanske hvalnice, ki so postale naše vsakodnevne molitve: Pozdravljena, Kraljica; Raduj se, Kraljica nebeška; Zdrava o nebes Kraljica. Imajo pomen zame, v mojem molitvenem življenju? Če naj ta naslov Marije Kraljice skuša dopovedati njeno poveličanje, kaj ni potem zame odlika, če sem njen služabnik, služabnik Marije-Kraljice? To smo vsi, ne glede na poklic, če le prav razumemo svoje krščanstvo in Marijino vlogo.
