Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 22. februar) in na veliki petek (letos 7. april). Ta dva dneva se le enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta.Pepelnična sreda - markacijska točka v letuPepelnična sreda s svojim strogim postom in obredom pepelenja je po razumevanju Cerkve prvi dan velikonočnega spokornega časa in ne zadnji dan pusta. Težko je združiti tako imenovani "čas norčavosti" z značajem te markacijske točke v času leta.S tem dnem je povezan obred blagoslovitve pepela in zaznamovanja s pepelom. V antiki pepel ni bil samo znamenje minljivosti, temveč tudi pralno sredstvo in osnova za izdelovanje mila. Tako je pepel hkrati simbol žalosti in očiščevanja. V srednjem veku so na pepelnično sredo javne spokornike oblekli v spokorno obleko in potresli s pepelom. Potem so jih - v spomin na svetopisemski izgon iz raja - izgnali iz cerkve. Ta običaj je bil posebno razširjen v Galiji. Na sinodi v Bonevenu leta 1091 je papež Urban II. predpisal obred pepelenja za vse vernike. Možem so pepel potresli na glavo, ženam so naredili križ iz pepela na čelo. Od 11. stoletja obstaja posebna molitev za blagoslov pepela. Običaj, da se pepel dobiva iz sežganih oljčnih ali drugih vej prejšnje cvetne nedelje, je nastal v 12. stoletju."Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš" ali "Spreobrnite se in verujte evangeliju" se glasita stavka iz Mašne knjige, ki ju duhovnik izgovori ob pepelenju.
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku in kanalu Youtube.
Sveta TrojicaTri poti do ene luči
Trije, ki se ljubijo!
Oče, mati in otrok so družina. V družino jih povezuje ljubezen. Toliko bolj so družina, kolikor bolj se imajo radi.Če bi se mogli imeti neskončno radi, bi se popolnoma zlili drug v drugega. Postali bi popolnoma eno, čeprav bi vsak od njih ostal, kar je bil prej.Človeška ljubezen ni neskončna, zato ne more povezati v popolnoma eno.Bog pa je neskončen, zato je tudi ljubezen v njem neskončna. Ker se torej Oče, Sin in Duh v večnosti neskončno ljubijo, jih ta ljubezen povezuje v enega samega Boga.
Biti eno v ljubezni
Če vprašamo zaljubljenca, kako mu gre, pogosto slišimo odgovor: »Nama gre dobro.«Skozi ljubezen se torej spremeni »meni« v »nama«. Ljubezen pomeni nikoli več biti brez drugih.To ljubezensko izkustvo je podoba enotnosti in ljubezni troedinega Boga, ni sam, temveč je ljubeča skupnost.
Postni čas, ki se začne na pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 22. februar) in na veliki petek (letos 7. april). Ta dva dneva se le enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta.
Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali je kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb), post in zdržek odpadeta.
Pepelnična sreda - markacijska točka v letu
Pepelnična sreda s svojim strogim postom in obredom pepelenja je po razumevanju Cerkve prvi dan velikonočnega spokornega časa in ne zadnji dan pusta. Težko je združiti tako imenovani "čas norčavosti" z značajem te markacijske točke v času leta.
S tem dnem je povezan obred blagoslovitve pepela in zaznamovanja s pepelom. V antiki pepel ni bil samo znamenje minljivosti, temveč tudi pralno sredstvo in osnova za izdelovanje mila. Tako je pepel hkrati simbol žalosti in očiščevanja. V srednjem veku so na pepelnično sredo javne spokornike oblekli v spokorno obleko in potresli s pepelom. Potem so jih - v spomin na svetopisemski izgon iz raja - izgnali iz cerkve. Ta običaj je bil posebno razširjen v Galiji. Na sinodi v Bonevenu leta 1091 je papež Urban II. predpisal obred pepelenja za vse vernike. Možem so pepel potresli na glavo, ženam so naredili križ iz pepela na čelo. Od 11. stoletja obstaja posebna molitev za blagoslov pepela. Običaj, da se pepel dobiva iz sežganih oljčnih ali drugih vej prejšnje cvetne nedelje, je nastal v 12. stoletju.
"Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš" ali "Spreobrnite se in verujte evangeliju" se glasita stavka iz Mašne knjige, ki ju duhovnik izgovori ob pepelenju.
Sveta Trojica
Tri poti do ene luči