Iz votline Gospodovega rojstva v Betlehemu pridemo skozi kratek predor v votlino svetega Jožefa, kjer se spominjamo rešujočega naročila, ki ga je svetemu Jožefu posredoval angel Gospodov: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne rečem! Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil!« (Mt 2,13). V votlini svetega Jožefa sta na obeh straneh oltarja dva podporna zidka, na katerih so v kamen vklesani sloviti latinski sedmeri nazivi, s katerimi znane velike adventne O-antifone označujejo prihajajočega Mesija in jih pred Marijino hvalnico pojemo v zadnjem tednu pred Gospodovim rojstvom od 17. do 23. decembra. Na levem zidku so štirje nazivi: O Sapientia, O Modrost!, O Adonai, O Gospod!, O Radix Jese, O Korenina Jesejeva!, O Clavis David, O Ključ Davidov! Na desnem zidku so trije nazivi: O Oriens, O Vzhajajoči!, O Rex Gentium, O Kralj narodov!, O Emmanuel, O Bog z nami!. Na četrtem mestu na desnem zidku pa je vzklik: »Veni ad salvandum nos, Deus noster! Pridi, da nas rešiš, naš Bog!« (Ps 80,3).O-antifone so znane iz devetega stoletja, segajo pa verjetno nazaj v osmo ali celo sedmo stoletje. Škof Amalarij (775-850) razlaga: »O-antifone nam nakazujejo, da se v teh dneh proslavlja neko znamenje, ki je vredno občudovanja in raziskovanja. O tem znamenju govori prerok Izaija: Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, Devica bo spočela in rodila Sina!« (Iz 7,14). »O« je vzklik občudovanja. Z njim nam pojoči hoče sporočiti, da besede, ki sledijo, pripadajo bolj nekemu čudežnemu videnju, ki pripada bolj žvečenju razuma, kakor pa pripovedi posredujočega (Liber de ordine antiphonarii, XIII). Kakor je angel Gospodov odgovoril očetu sodnika Samsona: »Čemu vprašuješ po mojem imenu? Je namreč čudovito!« (Sod 13,18). In kakor pravi psalmist: »Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« (Ps 8,2). Vse antifone s svojimi nazivi jedrnato in prodorno označujejo veličasten izvor Mesija in njegovo poslanstvo. Vsi nazivi so vzeti iz preroka Izaija, za vsakim izmed njih pa je seveda še cela vrsta svetih imen in besedil, ki jih naziv povzema in povezuje. Vsi nazivi se stekajo v zadnji naziv, ki se glasi: O Emanuel, O Bog z nami!Poseben čar pa celi vrsti daje akrostih, ki ga dobimo, če strnemo vse začetne črke nazivov od zadnjega naziva proti prvemu: ERO CRAS, Jutri bom (Emanuel), Jutri bom (z n/vami). In takšen je v resnici začetek antifone na sveti večer: »Ko bo (jutri) sonce vzšlo na nebu, boste videli Kralja kraljev ...« Kakor napoveduje prerok Ezekiel: »Moje prebivališče bo pri njih in jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo!« (Ezk 37,27). Kralja, ki prihaja, pridite, molimo! Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku.
Iz votline Gospodovega rojstva v Betlehemu pridemo skozi kratek predor v votlino svetega Jožefa, kjer se spominjamo rešujočega naročila, ki ga je svetemu Jožefu posredoval angel Gospodov: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne rečem! Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil!« (Mt 2,13).
V votlini svetega Jožefa sta na obeh straneh oltarja dva podporna zidka, na katerih so v kamen vklesani sloviti latinski sedmeri nazivi, s katerimi znane velike adventne O-antifone označujejo prihajajočega Mesija in jih pred Marijino hvalnico pojemo v zadnjem tednu pred Gospodovim rojstvom od 17. do 23. decembra.
Na levem zidku so štirje nazivi: O Sapientia, O Modrost!, O Adonai, O Gospod!, O Radix Jese, O Korenina Jesejeva!, O Clavis David, O Ključ Davidov! Na desnem zidku so trije nazivi: O Oriens, O Vzhajajoči!, O Rex Gentium, O Kralj narodov!, O Emmanuel, O Bog z nami!. Na četrtem mestu na desnem zidku pa je vzklik: »Veni ad salvandum nos, Deus noster! Pridi, da nas rešiš, naš Bog!« (Ps 80,3).
O-antifone so znane iz devetega stoletja, segajo pa verjetno nazaj v osmo ali celo sedmo stoletje. Škof Amalarij (775-850) razlaga: »O-antifone nam nakazujejo, da se v teh dneh proslavlja neko znamenje, ki je vredno občudovanja in raziskovanja. O tem znamenju govori prerok Izaija: Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, Devica bo spočela in rodila Sina!« (Iz 7,14).
»O« je vzklik občudovanja. Z njim nam pojoči hoče sporočiti, da besede, ki sledijo, pripadajo bolj nekemu čudežnemu videnju, ki pripada bolj žvečenju razuma, kakor pa pripovedi posredujočega (Liber de ordine antiphonarii, XIII). Kakor je angel Gospodov odgovoril očetu sodnika Samsona: »Čemu vprašuješ po mojem imenu? Je namreč čudovito!« (Sod 13,18). In kakor pravi psalmist: »Gospod, naš Bog, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji!« (Ps 8,2).
Vse antifone s svojimi nazivi jedrnato in prodorno označujejo veličasten izvor Mesija in njegovo poslanstvo. Vsi nazivi so vzeti iz preroka Izaija, za vsakim izmed njih pa je seveda še cela vrsta svetih imen in besedil, ki jih naziv povzema in povezuje. Vsi nazivi se stekajo v zadnji naziv, ki se glasi: 
O Emanuel, O Bog z nami!Poseben čar pa celi vrsti daje akrostih, ki ga dobimo, če strnemo vse začetne črke nazivov od zadnjega naziva proti prvemu: ERO CRAS, Jutri bom (Emanuel), Jutri bom (z n/vami). In takšen je v resnici začetek antifone na sveti večer: »Ko bo (jutri) sonce vzšlo na nebu, boste videli Kralja kraljev ...« Kakor napoveduje prerok Ezekiel: »Moje prebivališče bo pri njih in jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo!« (Ezk 37,27). Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
.png)