Če kdo hoče hoditi za menoj ... (Lk 9,23)
Ali ni čudovito, da je Jezus Kristus, presveti Božji Sin, dal nam, navadnim smrtnikom, izbiro? Ne ukazuje nam, naj hodimo za njim, ampak nas vabi. A kakšna je ta izbira? 
Bomo izbrali življenje nenehnega trpljenja, bomo vzeli »svoj križ« in dan za dnem pasivno sprejemali preizkušnje v upanju, da nas bo Bog sprejel? Sploh ne. Prava izbira je, da hodimo za Jezusom in sprejemamo posledice svoje odločitve. Odločili smo se, da bomo uprli oči v Jezusa, ki hrepeni po tem, da naša srca vsak dan napolni z ljubeznijo. Odločili smo se, da bomo verovali, da z njim lahko premagamo vse ovire, izzive ali težave – v nas samih ali okrog nas.
V postu nam Bog zastavlja pogosto vprašanje: Kdo je Jezus? Je samo dober človek, morda celo prerok, ki bi si ga morali vzeti za zgled? Ali pa je Božji Sin, ki se je učlovečil, da bi lahko mi postali božje hčere in sinovi? Je strog sodnik, ki komaj čaka, da bo obsodil sleherni greh? Ali pa je božje Jagnje, ki je dal svoje življenje, da bi nas osvobodil greha in da bi mu postali podobni.
Stoletja pred Jezusom je Mojzes rekel Izraelcem, da je pokornost Gospodu stvar življenja ali smrti (5 Mz 30,15), in v določenem smislu je imel prav. Mojzes je poznal razliko med življenjem z Gospodom in brez njega. Jezus želi, da bi danes spoznali to razliko. Želi nam povedati, da bo naše življenje dobilo neskončne razsežnosti, če se bomo vsak dan znova odločili zanj. Ne bomo več živeli kot »navadni smrtniki«. Lahko bomo dosegli vso milost in moč vsemogočnega Boga. Zmogli bomo ljubiti tiste, ki jih ni moč ljubiti, odpuščati neodpustljivo in premagovati nepremagljivo. Morda bo cena za to visoka. Mogoče bomo na tej poti naleteli na trpljenje in težave, a če bomo zaupali, nam bo Jezus zelo blizu, če bomo tudi mi blizu njemu.
Ozrimo se v letošnjem postu po našem domu, po soseski in župniji in poiščimo ljudi, ki hrepenijo po dotiku božje ljubezni. Če bomo velikodušno razdajali svoj čas, bo Bog lahko veliko spremenil v nas in okoli nas. Njegova luč lahko po nas razsvetljuje svet in spremeni stvari, ki trajajo veliko dlje kot štirideset dni.
Bomo izbrali življenje nenehnega trpljenja, bomo vzeli »svoj križ« in dan za dnem pasivno sprejemali preizkušnje v upanju, da nas bo Bog sprejel? Sploh ne. Prava izbira je, da hodimo za Jezusom in sprejemamo posledice svoje odločitve. Odločili smo se, da bomo uprli oči v Jezusa, ki hrepeni po tem, da naša srca vsak dan napolni z ljubeznijo. Odločili smo se, da bomo verovali, da z njim lahko premagamo vse ovire, izzive ali težave – v nas samih ali okrog nas.
V postu nam Bog zastavlja pogosto vprašanje: Kdo je Jezus? Je samo dober človek, morda celo prerok, ki bi si ga morali vzeti za zgled? Ali pa je Božji Sin, ki se je učlovečil, da bi lahko mi postali božje hčere in sinovi? Je strog sodnik, ki komaj čaka, da bo obsodil sleherni greh? Ali pa je božje Jagnje, ki je dal svoje življenje, da bi nas osvobodil greha in da bi mu postali podobni.
Stoletja pred Jezusom je Mojzes rekel Izraelcem, da je pokornost Gospodu stvar življenja ali smrti (5 Mz 30,15), in v določenem smislu je imel prav. Mojzes je poznal razliko med življenjem z Gospodom in brez njega. Jezus želi, da bi danes spoznali to razliko. Želi nam povedati, da bo naše življenje dobilo neskončne razsežnosti, če se bomo vsak dan znova odločili zanj. Ne bomo več živeli kot »navadni smrtniki«. Lahko bomo dosegli vso milost in moč vsemogočnega Boga. Zmogli bomo ljubiti tiste, ki jih ni moč ljubiti, odpuščati neodpustljivo in premagovati nepremagljivo. Morda bo cena za to visoka. Mogoče bomo na tej poti naleteli na trpljenje in težave, a če bomo zaupali, nam bo Jezus zelo blizu, če bomo tudi mi blizu njemu.
Ozrimo se v letošnjem postu po našem domu, po soseski in župniji in poiščimo ljudi, ki hrepenijo po dotiku božje ljubezni. Če bomo velikodušno razdajali svoj čas, bo Bog lahko veliko spremenil v nas in okoli nas. Njegova luč lahko po nas razsvetljuje svet in spremeni stvari, ki trajajo veliko dlje kot štirideset dni.
.png)