Trije tradicionalni postni običaji
Bogu hvala za postni čas! S povabilom k molitvi, postenju in dajanju miloščine nam ponuja priložnost, da poenostavimo življenje. Post je podoben duhovni obnovi, vendar ga lahko opravljamo sredi vsakdanjih opravil. Postni čas nam omogoča, da se za nekaj časa odmaknemo od številnih podatkov, da se lahko posvetimo najpomembnejšemu: Jezusu, njegovemu križu in vstajenju.
Priložnosti pa nam bolj malo pomagajo, če jih ne izkoristimo. Za to pa potrebujemo načrt. Posvetiti se moramo nečemu določenemu, kar nam bo pomagalo, da bomo kar najbolje izrabili čas obnove. Tradicionalni postni običaji molitve, postenja in miloščine nam bodo pomagali skovati načrt, da bomo zmanjšali količino motečih podatkov in bomo tako bolj odprti za Jezusa.
Molitev
Pri oblikovanju takega načrta moramo pogledati svoj urnik in določen čas nameniti vsakodnevni molitvi. Kdaj bomo »odšli« z Jezusom na duhovno obnovo? Večini ljudi se zdi najboljše jutro - preden nas dan tako posrka vase, da se pozabimo obrniti h Gospodu. Kakorkoli se bomo že odločili, pazimo, da nas bo takrat motilo kar najmanj stvari.
Če bomo lahko našli čas - in kraj - kjer nas nič ne bo motilo, bomo laže začutili Jezusovo bližino ter njegovo vodstvo v življenju. Poleg tega bomo laže prenašali milosti druženja z Jezusom v preostanek dneva.
Ko premišljujemo o predanosti molitvi, se spomnimo Jezusovih besed: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci« (Mt 6,5). »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani« (Mt 6,7). »Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu« (Mt 6,6). V nobenem izmed teh navodil ni rekel: »Če hočete moliti,« ali »Če boste morda molili ...« Ne, rekel je: »Kadar molite ..« Domneval je, da bomo molili. Če Jezus to domneva, je jasno, da od nas pričakuje, da bomo molili.
Postenje
Mojzes se je postil na gori Sinaj, ko je dobil deset zapovedi (prim. 2 Mz 34,27- 28). Jezus se je štirideset dni postil v puščavi (prim. Mt 4,1-11). Apostol Pavel se je postil po spreobrnjenju (prim. Apd 9,1-9). Cerkveni starešine v Antiohiji so se postili, preden so Pavla in Barnaba poslali na prvo misijonsko potovanje (prim. Apd 13,3). Vsi so se postili, ker so vedeli, kako nas Bog blagoslavlja, kadar se odpovemo takemu ali drugačnemu užitku, da se lahko bolj zbližamo z Jezusom in okrepimo odločitev za življenje v svetosti. Največji blagoslov, ki izvira iz postenja, je morda »prelomnica«. Zgodi se, ko lahko končno premagamo oviro, ki nas je dotlej zadrževala. Vsi potrebujemo take ali drugačne prelomnice, da se bodisi otresemo navad, ki prinašajo razkol, bodisi pridobimo nova spoznanja, ki nam pomagajo živeti bolj umirjeno in ljubeče.
Dajanje miloščine
Dajanje miloščine ima dve pomembni lastnosti. Prva je, da moramo imeti srce do ljudi v stiski. Druga je, da se odločimo, da jim bomo po najboljših močeh pomagali. Papež Frančišek nam je povedal, da je miloščina »dejanje iskrene pozornosti do ljudi, ki pristopajo k nam in nas prosijo za pomoč« (Jubilejni nagovor 9. aprila 2016). Papež Frančišek je v omenjenem nagovoru rekel, da je darovanje miloščine »dejanje ljubezni, ki nas usmerja k ljudem, ki jih srečujemo«. Zato nas spodbuja, naj »se ustavimo in pogledamo v obraz, v oči človeka, ki nas prosi za pomoč«. Številne ustanove podpirajo ljudske kuhinje, občinska središča in zavetišča za brezdomce. Poiščimo priložnost za sodelovanje, četudi samo v postnem času.
Preprost post
V postnem času se potrudimo in si poenostavimo življenje. Zmanjšajmo hrup in stvari v življenju, ki nas motijo. Potrudimo se ter se zbližajmo z Jezusom in domačimi. Apostol Pavel, ki je obžaloval, da ne uresničimo dobrih namenov, je nekoč dejal: »Dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni« (Rim 7,18). V letošnjem postu ravnajmo drugače! Naredimo štiridesetdnevni načrt in se potrudimo biti tako disciplinirani, da ga bomo uresničili. Skupaj poenostavimo življenje, da se bomo lahko zbližali z Jezusom v molitvi, doživeli prelomnice in se dotaknili Jezusa.
Priložnosti pa nam bolj malo pomagajo, če jih ne izkoristimo. Za to pa potrebujemo načrt. Posvetiti se moramo nečemu določenemu, kar nam bo pomagalo, da bomo kar najbolje izrabili čas obnove. Tradicionalni postni običaji molitve, postenja in miloščine nam bodo pomagali skovati načrt, da bomo zmanjšali količino motečih podatkov in bomo tako bolj odprti za Jezusa.
Molitev
Pri oblikovanju takega načrta moramo pogledati svoj urnik in določen čas nameniti vsakodnevni molitvi. Kdaj bomo »odšli« z Jezusom na duhovno obnovo? Večini ljudi se zdi najboljše jutro - preden nas dan tako posrka vase, da se pozabimo obrniti h Gospodu. Kakorkoli se bomo že odločili, pazimo, da nas bo takrat motilo kar najmanj stvari.
Če bomo lahko našli čas - in kraj - kjer nas nič ne bo motilo, bomo laže začutili Jezusovo bližino ter njegovo vodstvo v življenju. Poleg tega bomo laže prenašali milosti druženja z Jezusom v preostanek dneva.
Ko premišljujemo o predanosti molitvi, se spomnimo Jezusovih besed: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci« (Mt 6,5). »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani« (Mt 6,7). »Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu« (Mt 6,6). V nobenem izmed teh navodil ni rekel: »Če hočete moliti,« ali »Če boste morda molili ...« Ne, rekel je: »Kadar molite ..« Domneval je, da bomo molili. Če Jezus to domneva, je jasno, da od nas pričakuje, da bomo molili.
Postenje
Mojzes se je postil na gori Sinaj, ko je dobil deset zapovedi (prim. 2 Mz 34,27- 28). Jezus se je štirideset dni postil v puščavi (prim. Mt 4,1-11). Apostol Pavel se je postil po spreobrnjenju (prim. Apd 9,1-9). Cerkveni starešine v Antiohiji so se postili, preden so Pavla in Barnaba poslali na prvo misijonsko potovanje (prim. Apd 13,3). Vsi so se postili, ker so vedeli, kako nas Bog blagoslavlja, kadar se odpovemo takemu ali drugačnemu užitku, da se lahko bolj zbližamo z Jezusom in okrepimo odločitev za življenje v svetosti. Največji blagoslov, ki izvira iz postenja, je morda »prelomnica«. Zgodi se, ko lahko končno premagamo oviro, ki nas je dotlej zadrževala. Vsi potrebujemo take ali drugačne prelomnice, da se bodisi otresemo navad, ki prinašajo razkol, bodisi pridobimo nova spoznanja, ki nam pomagajo živeti bolj umirjeno in ljubeče.
Dajanje miloščine
Dajanje miloščine ima dve pomembni lastnosti. Prva je, da moramo imeti srce do ljudi v stiski. Druga je, da se odločimo, da jim bomo po najboljših močeh pomagali. Papež Frančišek nam je povedal, da je miloščina »dejanje iskrene pozornosti do ljudi, ki pristopajo k nam in nas prosijo za pomoč« (Jubilejni nagovor 9. aprila 2016). Papež Frančišek je v omenjenem nagovoru rekel, da je darovanje miloščine »dejanje ljubezni, ki nas usmerja k ljudem, ki jih srečujemo«. Zato nas spodbuja, naj »se ustavimo in pogledamo v obraz, v oči človeka, ki nas prosi za pomoč«. Številne ustanove podpirajo ljudske kuhinje, občinska središča in zavetišča za brezdomce. Poiščimo priložnost za sodelovanje, četudi samo v postnem času.
Preprost post
V postnem času se potrudimo in si poenostavimo življenje. Zmanjšajmo hrup in stvari v življenju, ki nas motijo. Potrudimo se ter se zbližajmo z Jezusom in domačimi. Apostol Pavel, ki je obžaloval, da ne uresničimo dobrih namenov, je nekoč dejal: »Dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni« (Rim 7,18). V letošnjem postu ravnajmo drugače! Naredimo štiridesetdnevni načrt in se potrudimo biti tako disciplinirani, da ga bomo uresničili. Skupaj poenostavimo življenje, da se bomo lahko zbližali z Jezusom v molitvi, doživeli prelomnice in se dotaknili Jezusa.
.png)