Turenček je arhitekturni fragment protiturškega tabora ob župnijski cerkvi, sestavljen iz stolpa in dveh stavbnih kril. Nastanek šmarskega taborskega kompleksa naj bi bil povezan s časom, ko je bila župnija inkorporirana stiškemu samostanu.
Turški roparski vpadi so skoraj 200 let pustošili po slovenskem ozemlju. Že leta 1475 so napadli samostan v Stični, zato so 1497. začeli graditi obzidje, s katerim so želeli zavarovati šmarsko faro. Tabor je bil kvalitetno grajen, saj gre za prostor ob pomembni prometnici in dejstvo, da sta bili obe najbližji zatočišči v Ljubljani in Višnji gori za prebivalce predaleč.
Šmarski tabor je sodil v najvišjo kategorijo taborov s stanovanjskimi stavbami, kaščami, razglednimi stolpi in posebej utrjenimi stolpi – zatočišči. Taki kompleksi so bili značilni za konec 15. stoletja, narekoval jih je strah pred turškimi vpadi z ropanji, požigi in pomori.
Šmarsko taborsko obzidje je domnevno imelo pet stranic in štiri stolpe. Dva stolpa sta branila vhod v tabor na južni strani, ostala dva sta bila na zaključku vzhodne in zahodne stranice. Na severni strani so bile kašče, kjer so bile varno spravljene zaloge hrane, iz njih pa je bilo mogoče obzidje uspešno braniti.
V 17. stoletju je bil tabor še ohranjen in ga omenja tudi Valvasor, na jožefinskem vojaškem zemljevidu s konca 18. stoletja pa ga ni več. Po koncu turške nevarnosti so odstranili obzidje, del gradbenega materiala porabili za izgradnjo baročnih stranskih kapel, hkrati pa poudarili novo pročelje povečane cerkve. Zasuli so obrambne jarke.
Turenček je bil ves čas v uporabi, najdlje kot kaplanija. Dokumenti izpričujejo, da je bila v Turenčku šola že leta 1504, učitelj pa je bil Štefan Pelhar iz Ribnice. Danes je v njem etnološka zbirka starin, kmečkih in nabožnih predmetov, ki jih je zbiral dolgoletni šmarski župnik Jože Mrvar. V dvorani se vrstijo razstave, kulturne prireditve in pogovorna srečanja. V spodnjih prostorih je kapela.
V tlaku pred cerkvijo sta prikazana potek in debelina zahodnega zidu tabora, odkritega pri obnovitvenih delih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vir:
SAMEC, Marija. 2016. Razglednice z zgodbami: občina Grosuplje. Grosuplje: Mestna knjižnica. ISBN 978-961-92529-7-0.
ŠTRUBELJ, Lojze. 1992. Iz prakorenin v drevo današnjih dni: (Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije). Šmarje - Sap: Župnijski urad Šmarje - Sap.
BRICELJ Maja. 2009. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap (komplet zgibank). Šmarje – Sap: Turistično društvo Šmarje – Sap.)
Turški roparski vpadi so skoraj 200 let pustošili po slovenskem ozemlju. Že leta 1475 so napadli samostan v Stični, zato so 1497. začeli graditi obzidje, s katerim so želeli zavarovati šmarsko faro. Tabor je bil kvalitetno grajen, saj gre za prostor ob pomembni prometnici in dejstvo, da sta bili obe najbližji zatočišči v Ljubljani in Višnji gori za prebivalce predaleč.
Šmarski tabor je sodil v najvišjo kategorijo taborov s stanovanjskimi stavbami, kaščami, razglednimi stolpi in posebej utrjenimi stolpi – zatočišči. Taki kompleksi so bili značilni za konec 15. stoletja, narekoval jih je strah pred turškimi vpadi z ropanji, požigi in pomori.
Šmarsko taborsko obzidje je domnevno imelo pet stranic in štiri stolpe. Dva stolpa sta branila vhod v tabor na južni strani, ostala dva sta bila na zaključku vzhodne in zahodne stranice. Na severni strani so bile kašče, kjer so bile varno spravljene zaloge hrane, iz njih pa je bilo mogoče obzidje uspešno braniti.
V 17. stoletju je bil tabor še ohranjen in ga omenja tudi Valvasor, na jožefinskem vojaškem zemljevidu s konca 18. stoletja pa ga ni več. Po koncu turške nevarnosti so odstranili obzidje, del gradbenega materiala porabili za izgradnjo baročnih stranskih kapel, hkrati pa poudarili novo pročelje povečane cerkve. Zasuli so obrambne jarke.
Turenček je bil ves čas v uporabi, najdlje kot kaplanija. Dokumenti izpričujejo, da je bila v Turenčku šola že leta 1504, učitelj pa je bil Štefan Pelhar iz Ribnice. Danes je v njem etnološka zbirka starin, kmečkih in nabožnih predmetov, ki jih je zbiral dolgoletni šmarski župnik Jože Mrvar. V dvorani se vrstijo razstave, kulturne prireditve in pogovorna srečanja. V spodnjih prostorih je kapela.
V tlaku pred cerkvijo sta prikazana potek in debelina zahodnega zidu tabora, odkritega pri obnovitvenih delih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vir:
SAMEC, Marija. 2016. Razglednice z zgodbami: občina Grosuplje. Grosuplje: Mestna knjižnica. ISBN 978-961-92529-7-0.
ŠTRUBELJ, Lojze. 1992. Iz prakorenin v drevo današnjih dni: (Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije). Šmarje - Sap: Župnijski urad Šmarje - Sap.
BRICELJ Maja. 2009. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap (komplet zgibank). Šmarje – Sap: Turistično društvo Šmarje – Sap.)
V vsaki noči, ki me zajame,
smem pasti v tvoje roke in ti,
ki misliš samo na ljubezen,
bdiš nad menoj,
bdiš nad vsemi.
Rešuješ me v temi.
Tvoja beseda me bo spremljala
tudi ob smrtni uri.