Pevci in ministranti na izletu v Maribor
V soboto, 28. 9. 2019, smo se pevci in ministranti v (vsaj za soboto) zgodnjih jutranjih urah zbrali pri sveti maši v Šmarju - Sapu. Dan smo tako začeli z molitvijo in blagoslovom. In kako opazen je bil božji blagoslov skozi celoten dan – medtem ko je celotno osrednjo in zahodno Slovenijo spremljalo močno in konstantno deževje, smo mi prve dežne kaplje zaznali šele na poti domov.
37 se nas je odpravilo v sončen Maribor, kjer smo se najprej podali na različno težavne proge na različnih višinah v Pustolovskem parku Betnava. Najprej smo se ustrezno opremili s pasovi in čeladami, nato pa se podali na učni poligon. Po tem je sledilo tri in pol urno plezanje po drevesih in poligonih. Nekateri so ob tem premagovali tudi lastne strahove, drugi pa plezali kot izurjene veverice, ki smo jih srečevali. Prav vsi pa smo kljub utrujenim rokam in nogam neizmerno uživali. Sledil je odmor za malico iz popotne torbe, nato pa 15-minutni sprehod do Labirinta Maribor. Labirint leži na 4 hektarih in je v celoti narejen iz koruze. Poti po labirintu so narejene v obliki satovja in čebel. Ob prihodu na lokacijo smo se razdelili v manjše skupine in se kar vsi naenkrat podali v labirint. Že po nekaj zavojih smo se povsem porazgubili. Vsaka skupina je ob vhodu dobila zemljevid in nalogo, da poišče 16 označenih postaj z različnimi nalogami (uganke, miselne naloge, kotički za počitek) in še 3 neoznačene (skrite) postaje ter nato poišče pot iz labirinta. Na vsaki postaji je skupina našla tudi črko, tako da je po obisku vseh postaj lahko sestavila nagradno geslo. Kdor je želel večji izziv, se je lahko v labirint podal brez zemljevida, vendar mislim, da nihče ni bil tako pogumen. Od srca smo se nasmejali, ko smo že tretjič prišli na isto postajo, čeprav smo imeli namen najti postajo povsem na drugem koncu zemljevida. Tudi srečanja z drugimi (včasih še bolj zbeganimi) skupinami so nas zabavala in združevala pri iskanju poti. Zabavali smo se tudi ob prepoznavanju glasov prijateljev na drugi strani koruze in prisluškovanju njihovih načrtov, kako priti do cilja. Ravno ko smo prav vsi obhodili vse postaje, sestavili geslo ter našli pot iz labirinta, smo začutili prve dežne kaplje. Odpravili smo se proti avtobusu in se odpeljali proti domu. Ob prihodu v učilnico smo morali še malo počakati na težko pričakovane pice, zato smo ta čas porabili za tekmo v Activityju ministrantov proti pevcem. Ob prihodu pic je bil izid neodločen, tako da smo bili prav vsi zmagovalci. Nahranili smo utrujene mišice in želodce in verjamem, da odšli domov utrujeni, toda polni prijetnih in nepozabnih spominov.
Za izvedbo in denarno pomoč bi se radi zahvalili gospodu župniku, ki nam je v celoti plačal avtobus in Krajevni skupnosti Šmarje - Sap, ki je financirala pice.
Anja Oven