ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI
Dragi bratje in sestre, zahvalna nedelja pred oltarje po naših cerkvah razgrne bogastvo, ki nam ga podarjata rodovitnost zemlje ter pridno in neutrudno delo naših rok. Kako blagodejno vplivajo na naše srce mehke in tople barve sadov naših njiv in sadovnjakov, vrtov in vinogradov. Ob razkošju lepote se skrbi in sence nekam umaknejo; pozabimo nanje, vsaj za nekaj časa. In napolni nas hvaležnost do vseh, ki so v darove pred oltarjem vložili svoj trud in znoj, pa tudi do dobrega Boga, od katerega prihaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo« (Jak 1,17) in ki »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« Mt 5,45).
Ob tem lepem pogledu v cerkve ob zahvalni nedelji pa me obhaja čudna misel: nedvomno smo ob obilnih pridelkih bolj brez skrbi, ne vem pa, če smo tudi boljši ljudje. Če bi bilo mogoče, da bi pred naše oltarje razgrnili dogodke in ljudi, ki ne žarijo od barvnega razkošja, vendar pa smo ob njih postajali boljši ljudje, v kakšnih barvah bi v tem primeru zažarel prostor? Ko se skušam zamisliti v to plat življenja, je manj zrelih barv jeseni, pač pa se prostor obarva s srčno toplino in hvaležnostjo. Predvsem pa iz vsega doživetega, z vsakega srečanja, z vsakega obraza sije mirna in blaga luč upanja, ki ga v tem svetem letu zavestno odkrivamo in živimo na našem romanju vere.
Ob tem bogastvu srčne dobrote, podarjenega časa in talentov, ob tem bogastvu podeljenega in prebujajočega upanja, sem hvaležen vsem vam, dragi bratje in sestre, ki sprejemate svoje poslanstvo skrbi za druge. Staršem, ki sprejemate in vzgajate otroke. Kakor ste vi njihovo upanje danes, bodo oni vaše upanje jutri. Kakšno zaupanje živi v srcu otroka, ki sedi v maminem ali očetovem naročju in skupaj z njim moli sveti angel.
Kakšno upanje se prebudi v srcu človeka, ki se je težko odločil, da stopi v spovednico, da bi odložil bremena svojih grešnih odločitev, pa potem skozi duhovnikovo srce zasliši Božje zagotovilo: »Jaz te odvežem tvojih grehov.« Dragi bratje duhovniki, ni močnejšega oznanila o Božji ljubezni in dobroti, kot je molitev odveze. Hvala vam, da ljudi odvezujete grehov in jim oznanjate usmiljenega Boga.
Koliko lepote podarite ljudem vsi, ki se trudite za lepe svete maše, za čiste in okrašene cerkve: pevci in ministranti, oznanjevalci Božje besede in izredni delivci obhajil, diakoni v opravljanju svoje službe in vi duhovniki, v veličastni nalogi ponavzočanja Jezusove daritve v času. Vsem hvala za to. Hvala tudi vsem, ki v župnijskih pastoralnih svetih in drugih skupinah razmišljate in molite za potrebe krščanskega življenja v svojih župnijah.
Na poseben način upanje živijo tisti, ki jih je življenje – kar dejansko pomeni ljudje – prikrajšalo za življenje potrebnih stvari. Ni lahko trkati na vrata, na katera koli vrata, in prositi za pomoč. Sodelavci Karitas in vsi, ki bližnjim storite kaj dobrega, hvala vam za to. Po vas naša vera ne ostaja več samo v molitvah in vonju kadi la, ampak stopi med ljudi in dobi meso in kri v dobrih delih tem Jezusovim bratom in sestram.
Nazadnje se zahvaljujem še vsem tistim, ki svoje vere skupaj z nedeljsko obleko ne zaprete v omaro, ampak jo nosite s seboj, med sosede, med sodelavce, med prijatelje – skratka povsod, kjer se srečujete z ljudmi. Najbrž večina teh ljudi lahko samo po vas sreča evangelij, sreča Jezusa in njegovo sporočilo o odrešenju. Hvala vam, ker nevsiljivo in neustrašno oznanjujete evangelij s svojim življenjem. Svetu s tem prinašate sporočilo, da Bog še ni obupal nad nami.
Vsem vam, dragi bratje in sestre, zagotavljam, da vas bo Bog prepoznal kot svoje, in sicer po obrazih tistih, ki jim storite kaj dobrega, kajti »kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).
Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof
Zahvali našega nadškofa se pridružujem tudi Vaš župnik. Ob zahvalni nedelji, ko s hvaležnostjo mislimo na številne Božje dobrote, ki smo jih deležni, bi se rad zahvalil vsem sodelavcem pri molitvenem, pastoralnem, vzgojnem, dobrodelnem in kulturnem poslanstvu župnije, ki svoj čas darujete za Gospoda. Podobno kot nadškof, bi tudi sam rad izrazil iskreno zahvalo vsem ključarjem, članom župnijskega pastoralnega sveta, vsem bogoslužnim sodelavcem, organistom in zborovodjem ter seveda vsem pevcem, tako tistim ki pojete v zborih, kot tistim, ki sodelujete pri ljudskem petju, ministrantom, bralcem, pritrkovalcem, mladini in otrokom in vsem, ki lepšate lepoto bogoslužja. Zopet gre prisrčna zahvala vsem katehistinjam, birmanskim, oratorijskim in drugim animatorjem ter mladim, ki v raznih skupinah prinašate svežino v naše skupnosti in ob tem gradite svojo vero ter poživljate in duhovno bogatite življenje župnije. Iskrena hvala vsem možem in ženam dobre volje, ki pomagate in skrbite za lepoto naših cerkva in čistite ter krasite cerkve, kapelice in okolico, da so dostojne Božje hiše. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom za darove ob delih v župniji in vašo zavest, kako lahko le skupaj vzdržujemo cerkvene stavbe in župnijske prostore. Posebej se želim zahvaliti vsem, ki na skrit način darujete svojo molitev, trpljenje, preizkušnje v duhovno oporo naši krščanski skupnosti. Naj Bog, ki vidi na skrivnem, povrne z obilnimi darovi, da bodo naša skupna prizadevanja rodila bogate duhovne sadove za rast Božjega kraljestva med nami. Naj torej Bog blagoslavlja vso vašo velikodušnost s svojimi darovi, saj se v velikodušnosti ne da prekositi!
Mir in vse dobro ter Bog vas živi!
Letošnji teden Karitas 24.11. – 30.11. 2025., nas bo nagovarjal pod geslom »NA POTI UPANJA«. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem zapisal: »Ljubezen nam odpre oči, nam razširi pogled in omogoči, da v drugem prepoznamo sestro in brata in to z imenom in njegovo zgodovino. Na ta način prinašamo ljudem upanje, ker si prizadevamo za dobro drugega in ga podpiramo v njegovem naporu, da bi ga dosegel. Naj bo Teden Karitas pot na kateri bomo odkrivali sledi ljubezni, naj vam te sledi spregovorijo in postanejo del iskanja vaše sreče. Vsakemu od vas se želim zahvaliti, vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki delujete bodisi v Slovenski, v škofijskih ali župnijskih Karitas. Hvala vam za vse, kar storite dobrega, kajti vse to so znamenja ljubezni in upanja. Dejavna ljubezen je vključujoča, ki ne skrbi samo za materialni vidik, ampak tudi za duhovnega. Karitativnost, ki prinaša upanje, je karitativnost, ki zajame celotnega človeka.«
Ob tem lepem pogledu v cerkve ob zahvalni nedelji pa me obhaja čudna misel: nedvomno smo ob obilnih pridelkih bolj brez skrbi, ne vem pa, če smo tudi boljši ljudje. Če bi bilo mogoče, da bi pred naše oltarje razgrnili dogodke in ljudi, ki ne žarijo od barvnega razkošja, vendar pa smo ob njih postajali boljši ljudje, v kakšnih barvah bi v tem primeru zažarel prostor? Ko se skušam zamisliti v to plat življenja, je manj zrelih barv jeseni, pač pa se prostor obarva s srčno toplino in hvaležnostjo. Predvsem pa iz vsega doživetega, z vsakega srečanja, z vsakega obraza sije mirna in blaga luč upanja, ki ga v tem svetem letu zavestno odkrivamo in živimo na našem romanju vere.
Ob tem bogastvu srčne dobrote, podarjenega časa in talentov, ob tem bogastvu podeljenega in prebujajočega upanja, sem hvaležen vsem vam, dragi bratje in sestre, ki sprejemate svoje poslanstvo skrbi za druge. Staršem, ki sprejemate in vzgajate otroke. Kakor ste vi njihovo upanje danes, bodo oni vaše upanje jutri. Kakšno zaupanje živi v srcu otroka, ki sedi v maminem ali očetovem naročju in skupaj z njim moli sveti angel.
Kakšno upanje se prebudi v srcu človeka, ki se je težko odločil, da stopi v spovednico, da bi odložil bremena svojih grešnih odločitev, pa potem skozi duhovnikovo srce zasliši Božje zagotovilo: »Jaz te odvežem tvojih grehov.« Dragi bratje duhovniki, ni močnejšega oznanila o Božji ljubezni in dobroti, kot je molitev odveze. Hvala vam, da ljudi odvezujete grehov in jim oznanjate usmiljenega Boga.
Koliko lepote podarite ljudem vsi, ki se trudite za lepe svete maše, za čiste in okrašene cerkve: pevci in ministranti, oznanjevalci Božje besede in izredni delivci obhajil, diakoni v opravljanju svoje službe in vi duhovniki, v veličastni nalogi ponavzočanja Jezusove daritve v času. Vsem hvala za to. Hvala tudi vsem, ki v župnijskih pastoralnih svetih in drugih skupinah razmišljate in molite za potrebe krščanskega življenja v svojih župnijah.
Na poseben način upanje živijo tisti, ki jih je življenje – kar dejansko pomeni ljudje – prikrajšalo za življenje potrebnih stvari. Ni lahko trkati na vrata, na katera koli vrata, in prositi za pomoč. Sodelavci Karitas in vsi, ki bližnjim storite kaj dobrega, hvala vam za to. Po vas naša vera ne ostaja več samo v molitvah in vonju kadi la, ampak stopi med ljudi in dobi meso in kri v dobrih delih tem Jezusovim bratom in sestram.
Nazadnje se zahvaljujem še vsem tistim, ki svoje vere skupaj z nedeljsko obleko ne zaprete v omaro, ampak jo nosite s seboj, med sosede, med sodelavce, med prijatelje – skratka povsod, kjer se srečujete z ljudmi. Najbrž večina teh ljudi lahko samo po vas sreča evangelij, sreča Jezusa in njegovo sporočilo o odrešenju. Hvala vam, ker nevsiljivo in neustrašno oznanjujete evangelij s svojim življenjem. Svetu s tem prinašate sporočilo, da Bog še ni obupal nad nami.
Vsem vam, dragi bratje in sestre, zagotavljam, da vas bo Bog prepoznal kot svoje, in sicer po obrazih tistih, ki jim storite kaj dobrega, kajti »kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).
Msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof
Zahvali našega nadškofa se pridružujem tudi Vaš župnik. Ob zahvalni nedelji, ko s hvaležnostjo mislimo na številne Božje dobrote, ki smo jih deležni, bi se rad zahvalil vsem sodelavcem pri molitvenem, pastoralnem, vzgojnem, dobrodelnem in kulturnem poslanstvu župnije, ki svoj čas darujete za Gospoda. Podobno kot nadškof, bi tudi sam rad izrazil iskreno zahvalo vsem ključarjem, članom župnijskega pastoralnega sveta, vsem bogoslužnim sodelavcem, organistom in zborovodjem ter seveda vsem pevcem, tako tistim ki pojete v zborih, kot tistim, ki sodelujete pri ljudskem petju, ministrantom, bralcem, pritrkovalcem, mladini in otrokom in vsem, ki lepšate lepoto bogoslužja. Zopet gre prisrčna zahvala vsem katehistinjam, birmanskim, oratorijskim in drugim animatorjem ter mladim, ki v raznih skupinah prinašate svežino v naše skupnosti in ob tem gradite svojo vero ter poživljate in duhovno bogatite življenje župnije. Iskrena hvala vsem možem in ženam dobre volje, ki pomagate in skrbite za lepoto naših cerkva in čistite ter krasite cerkve, kapelice in okolico, da so dostojne Božje hiše. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom za darove ob delih v župniji in vašo zavest, kako lahko le skupaj vzdržujemo cerkvene stavbe in župnijske prostore. Posebej se želim zahvaliti vsem, ki na skrit način darujete svojo molitev, trpljenje, preizkušnje v duhovno oporo naši krščanski skupnosti. Naj Bog, ki vidi na skrivnem, povrne z obilnimi darovi, da bodo naša skupna prizadevanja rodila bogate duhovne sadove za rast Božjega kraljestva med nami. Naj torej Bog blagoslavlja vso vašo velikodušnost s svojimi darovi, saj se v velikodušnosti ne da prekositi!
Mir in vse dobro ter Bog vas živi! Teden Karitas
Letošnji teden Karitas 24.11. – 30.11. 2025., nas bo nagovarjal pod geslom »NA POTI UPANJA«. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem zapisal: »Ljubezen nam odpre oči, nam razširi pogled in omogoči, da v drugem prepoznamo sestro in brata in to z imenom in njegovo zgodovino. Na ta način prinašamo ljudem upanje, ker si prizadevamo za dobro drugega in ga podpiramo v njegovem naporu, da bi ga dosegel. Naj bo Teden Karitas pot na kateri bomo odkrivali sledi ljubezni, naj vam te sledi spregovorijo in postanejo del iskanja vaše sreče. Vsakemu od vas se želim zahvaliti, vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki delujete bodisi v Slovenski, v škofijskih ali župnijskih Karitas. Hvala vam za vse, kar storite dobrega, kajti vse to so znamenja ljubezni in upanja. Dejavna ljubezen je vključujoča, ki ne skrbi samo za materialni vidik, ampak tudi za duhovnega. Karitativnost, ki prinaša upanje, je karitativnost, ki zajame celotnega človeka.«
Smer prihodnost
Misijonar Stane Kerin v tokratnem videu spregovori o svetu, ki potrebuje junake potrpežljivosti, pozornosti in ponižne ljubezni. Kar sejemo danes, bo obrodilo sadove v prihodnosti.nalagam novice...
JUBILEJNA MOLITEV
Nebeški Oče,
vera, ki si nam jo dal v
tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu,
in plamen ljubezni,
ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca,
naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje
v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi,
da bomo marljivo gojili seme evangelija,
ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet,
ko zaupno pričakujemo
novo nebo in novo zemljo,
v katerem bodo premagane sile zla
in se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja
v nas, romarjih upanja,
oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah
in na ves svet izliva
veselje in mir
našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog,
bodi hvala in slava na veke vekov.
Amen.