ADVENT - ČAS VESELEGA PRIČAKOVANJA
Eno najlepših človeških izkustev je pričakovanje, večkrat je celo lepše od izpolnitve. Ali ni otroštvo tako lepo ravno zato, ker otrok vedno nekaj pričakuje. Kakšen žar je v otroških očeh, ko prihaja Miklavž, da jih bo obdaroval.
Začeli smo adventni čas, čas pričakovanja, upanja in hrepenenja. Na mizi je pred nami adventni venec, ki so ga spletle skrbne roke. O čem nam govori to znamenje? Venec irna bogato govorico. Najprej je to znamenje zmage. Včasih so z njirn okrasili zmagovalce v športnih tekmah. Iz tikšnega venca na glavi se je sčasoma razvila kraljevska krona, saj so kralji navadno prišli na oblast z zrnago nad nasprotniki.
Tudi adventni venec združuje v sebi več pomenov. Krog, najpopolnejši lik, lik brez začetka in konca, je starodavno znamenje za Boga, za njegovo popolnost in večnost. Zelenje, ki ne ovene, kaže na naše neuničljivo upanje vanj. Govori pa tudi o božji zvestobi, ki človeka spremlja skozi svetle in temne dni, kakor nam svežina zelenih smrekovih vejic poživlja jesenske in zimske dneve. Sveča spominja na Kristusa, ki se je imenoval prava luč, luč sveta. Ko bomo prižigali nasledqje sveče v adventu, bo to izraz veselja, da prihaja med nas On, ki je vedno med nami in pri nas. Naj bo ob vsaki novi goreči sveči tudi v nas vedno svetleje. Za božič pa bo v lučkah in svečah zažarelo božično drevo.
Advent nas vabi k novemu začetku. Ne pustimo, da bi bilo še naprej vse po starem. Postanimo nov človek.
nalagam novice...