MARIJINO VNEBOVZETJE
Marijino vnebovzetje je podoba jutrišnjega dne vsakega človeka. Ne le Kristusovo vstajenje in vnebohod, temveč tudi Marijino vnebovzetje nam kaže žiivljenjski cilj slehernega človeka na zemlji. Posebej v našem času je zelo tvegano govoriti o takih ciljih, ki jih ne moreš ne videti ne otipati. Toda kljub vsemu ostaja dejstvo take prihodnosti neizpodbitno, ni se mu moč izogniti, naj ga zanikamo ali obidemo, uiti ne moremo.
Čeprav gre tukaj za neizkustveno stvarnost, je vendar le-ta bistveni del naše vere, ki bi morala voditi življenje posameznika, oplajati njegove odločitve in obarvati vsa dejanja. Predvsem dejstvo našega zadnjega cilja bi nas moralo globlje zadeti in napolniti s srečo. Marija je podoba novega stvarstva, ki ga človeštvo gradi že od svojih začetkov. Kljub padcem in uporom se mu bližamo, ker je življenje kakor reka. Ovire jo vrtinčijo, ustvarjajo slapove, soteske, tolmune, a ona teče naprej vse do izliva. Z narni in našim življenjem je prav tako. Marija je potegnila od izvira do izliva ravno črto: to je bil njen: "Zgodi se mi po tvoji besedi!" Mi pa ljubimo brzice, vrjuge in vrtince. Kolikokrat bi lahko z malo poguma izravnali pot, z malo dobre volje preprečili padec.
In še nekaj bi izkusili: krčevita zakoreninjenost v sedanje življenje bi se zrahljala, postala predana Božji volji. Nova stvarnost bi dobila nov dar. Tako ne bi bila več nekaj odmaknjenega, ampak nekaj za vsak dan. Zato se priporočajmo Mariji, saj ji gre za Jezusom in skupaj z njim prvo mesto v odrešenjski zgodovini in duhovnem življenju vsakega kristjana. Prav zato je potrebno, koristno in nujno, da poznamo njeno vzvišeno poslanstvo, njene velike prednosti in skrivnost njenega življenja.
Papež Pavel VI. pravi: "Poznavanje Marije pomaga, da bolje spoznamo Kristusa. Ne moremo biti Kristusovi, če nismo Marijini." Papež Janez Pavel II. pa dodaja: "Nebeška Mati, ki si s svojim vnebovzetjem dosegla popolno zrnago nad smrtjo duše in telesa, reši sinove in hčere te zemlje pred smrtjo duše!" Z zaupanjem se torej priporočajmo Mariji v varstvo, da bo naša zadnja ura priložnost, da se skupaj srečamo v nebesih.
Čeprav gre tukaj za neizkustveno stvarnost, je vendar le-ta bistveni del naše vere, ki bi morala voditi življenje posameznika, oplajati njegove odločitve in obarvati vsa dejanja. Predvsem dejstvo našega zadnjega cilja bi nas moralo globlje zadeti in napolniti s srečo. Marija je podoba novega stvarstva, ki ga človeštvo gradi že od svojih začetkov. Kljub padcem in uporom se mu bližamo, ker je življenje kakor reka. Ovire jo vrtinčijo, ustvarjajo slapove, soteske, tolmune, a ona teče naprej vse do izliva. Z narni in našim življenjem je prav tako. Marija je potegnila od izvira do izliva ravno črto: to je bil njen: "Zgodi se mi po tvoji besedi!" Mi pa ljubimo brzice, vrjuge in vrtince. Kolikokrat bi lahko z malo poguma izravnali pot, z malo dobre volje preprečili padec.
In še nekaj bi izkusili: krčevita zakoreninjenost v sedanje življenje bi se zrahljala, postala predana Božji volji. Nova stvarnost bi dobila nov dar. Tako ne bi bila več nekaj odmaknjenega, ampak nekaj za vsak dan. Zato se priporočajmo Mariji, saj ji gre za Jezusom in skupaj z njim prvo mesto v odrešenjski zgodovini in duhovnem življenju vsakega kristjana. Prav zato je potrebno, koristno in nujno, da poznamo njeno vzvišeno poslanstvo, njene velike prednosti in skrivnost njenega življenja.
Papež Pavel VI. pravi: "Poznavanje Marije pomaga, da bolje spoznamo Kristusa. Ne moremo biti Kristusovi, če nismo Marijini." Papež Janez Pavel II. pa dodaja: "Nebeška Mati, ki si s svojim vnebovzetjem dosegla popolno zrnago nad smrtjo duše in telesa, reši sinove in hčere te zemlje pred smrtjo duše!" Z zaupanjem se torej priporočajmo Mariji v varstvo, da bo naša zadnja ura priložnost, da se skupaj srečamo v nebesih.
.png)