TEDEN MOLITVE ZA EDINOST 2022
Navada je, da na severni polobli obhajamo teden molitve v dneh med 18. in 25. januarjem. Ta dva datuma je leta 1908 predlagal Paul Wattson, ameriški anglikanec, ki je 1909 prestopil v katoliško Cerkev. Datuma zaobjemata teden med praznikoma sv. Petra in Sv. Pavla in imata zato simbolični pomen (po rimskem koledarju so v tistem času 18. januarja praznovali Sedež apostola Petra, 25. januarja pa je praznik Spreobrnitve apostola Pavla). Na južni polobli obhajajo teden molitve v bližini binkoštnega praznika, ki je prav tako pomenljiv simbolični dan za edinost Cerkve.
Temo in gradivo za teden molitve že dolga leta skupaj pripravljata Papeški svet za edinost in komisija Vera in cerkvena ureditev (Faith and Order) pri Svetovnem (Ekumenskem) svetu Cerkva. Letos se mednarodna skupina obeh zaradi pandemije ni mogla sestati v živo, ampak je delala na daljavo. lzbira teme za letošnji teden molitve je bila zaupana Svetu krščanskih Cerkva na Srednjem Vzhodu, ki ima sedež v Beirutu (Libanon). Za izhodišče so vzeli besede: »Videli smo, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit« (Mt 2,2). "Srednji Vzhod danes joka, trpi in molči, medtem ko ga drugi teptajo v hlepenju po moči in bogastvu," je rekel papež Frančišek. V težkih časih bolj kot kdajkoli potrebujemo luč, ki sveti v temi. Kristjani oznanjamo, da se je ta luč razodela v Jezusu Kristusu.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov obhajamo že znotraj triletnega sinodalnega dogajanja, ki ima tudi bistveno ekumensko razsežnost. Papež Frančišek je ob odprtju sinode rekel: "To sinodo živimo v duhu molitve, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: 'Da bi bili vsi eno' (Jn 17,21). K temu smo poklicani: k edinosti/enosti, k občestvu, k bratstvu, ki izhaja iz tega, da čutimo, da nas objema edina Božja ljubezen. Vsi brez razlik, posebej mi pastirji, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to edinost."
lzbrana glavna misel oznanja upanje, saj govori o luči, po kateri vsi hrepenimo, ko doživljamo temo preizkušenj in kriz. Zvezda na nebu nad Judejo, ki so jo ugledali modri iz Vzhoda, je znamenje upanja. Vodila jih je še k večji luči, ki je Jezus, nova Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. V našo temo je vstopil s svojim učlovečenjem in še globje s svojo velikonočno skrivnostjo. Poslanstvo Cerkve, nas kristjanov je danes v tem, da smo zvezda, ki razsvetljuje pot k Jezusu.
Gradivo za teden molitve za edinost 2022 je na voljo tukaj.
Neizmerno pretirana je količina vina, ki ga je zagotovil Jezus za svatbo v Kani. Ali je Jezus res poskrbel samo zo to, da je lahko opijanjen praznik potekal veselo in neobremenjeno in je s tem mlademu paru prihranil sramotno prekinitev praznovanja? Že samo to bi bilo veliko, še posebej za revne ljudi, ki se vsaj na takšnem praznovanju ne želljo spominjati na pomanjkanje, ki drugače vlada in jih utesnjuje v življenju. (In revni so ti ljudje v resnici morali biti. Ali je kdo slišal, da je bogatim zmanjkalo vina na praznovanju?) Vendar pa gre tukaj za bistveno več. Čudež z vinom je znamenje, ki nas opozarja na drugo, globljo resnico. Namreč na to, do se je z Jezusom začel tisti čas odrešitve, ki si ga človek rad sllka s poroko in preobiljem vina. Čudež z vinom je namig, da je z Jezusom prišel tisti, ki lahko spremeni naše pomanjkanje v obilje in naše skrbi v veselje. S tem vsebuje zgodba silno vzpodbujanje: upaj si - metaforično - povobiti ljudl in praznovoti praznlk življenja, tudi če dvomiš, da imaš zadostno zologo vina; upaj si začeti nekaj pomembnega in dobrega, tudi če meniš, da tvoje moči niso kos nalogi. Le tako odkriješ, v kateri preobilici bo Bog izravnal tvoje pomanjkanje in ga spremenil v blagoslov. (po Hansu Reithoferju)
Temo in gradivo za teden molitve že dolga leta skupaj pripravljata Papeški svet za edinost in komisija Vera in cerkvena ureditev (Faith and Order) pri Svetovnem (Ekumenskem) svetu Cerkva. Letos se mednarodna skupina obeh zaradi pandemije ni mogla sestati v živo, ampak je delala na daljavo. lzbira teme za letošnji teden molitve je bila zaupana Svetu krščanskih Cerkva na Srednjem Vzhodu, ki ima sedež v Beirutu (Libanon). Za izhodišče so vzeli besede: »Videli smo, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit« (Mt 2,2). "Srednji Vzhod danes joka, trpi in molči, medtem ko ga drugi teptajo v hlepenju po moči in bogastvu," je rekel papež Frančišek. V težkih časih bolj kot kdajkoli potrebujemo luč, ki sveti v temi. Kristjani oznanjamo, da se je ta luč razodela v Jezusu Kristusu.
Letošnji teden molitve za edinost kristjanov obhajamo že znotraj triletnega sinodalnega dogajanja, ki ima tudi bistveno ekumensko razsežnost. Papež Frančišek je ob odprtju sinode rekel: "To sinodo živimo v duhu molitve, s katero se je Jezus obrnil na Očeta za svoje: 'Da bi bili vsi eno' (Jn 17,21). K temu smo poklicani: k edinosti/enosti, k občestvu, k bratstvu, ki izhaja iz tega, da čutimo, da nas objema edina Božja ljubezen. Vsi brez razlik, posebej mi pastirji, moramo ohranjati in trdno zagovarjati to edinost."
lzbrana glavna misel oznanja upanje, saj govori o luči, po kateri vsi hrepenimo, ko doživljamo temo preizkušenj in kriz. Zvezda na nebu nad Judejo, ki so jo ugledali modri iz Vzhoda, je znamenje upanja. Vodila jih je še k večji luči, ki je Jezus, nova Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. V našo temo je vstopil s svojim učlovečenjem in še globje s svojo velikonočno skrivnostjo. Poslanstvo Cerkve, nas kristjanov je danes v tem, da smo zvezda, ki razsvetljuje pot k Jezusu.
Gradivo za teden molitve za edinost 2022 je na voljo tukaj.
Za nami so vedno znova sveža doživetja adventnega pričakovanja. Za nami je radost božičnega slavja. Z današnjo nedeljo spet vstopamo v bogoslužno obdobje umlrjenega razmišljanja tako imenovanih "navadnih nedelj". Zaustavimo se ob značilni podrobnosti, da se Jezusov prvi čudež ne nanaša na neko življenjsko nujo, marveč na nekaj skorajda razkošnega, česar bi lahko tudi ne bilo; tokrat Jezus ni pomnožil nujnega vsakdanjega kruha, marveč žlahtno vino. Prav z njim si je pridobil naklonjenost svatov in na čudežen način »razodel Božje veličastvo«. Žlahtno vino ni nič drugega kot znamenje izkazane Božje ljubezni do človeka; ljubezni, ki je zastonjska, nezaslužena in darovana kot vsak pravi dar in še posebej dar odrešenja.
Neizmerno pretirana je količina vina, ki ga je zagotovil Jezus za svatbo v Kani. Ali je Jezus res poskrbel samo zo to, da je lahko opijanjen praznik potekal veselo in neobremenjeno in je s tem mlademu paru prihranil sramotno prekinitev praznovanja? Že samo to bi bilo veliko, še posebej za revne ljudi, ki se vsaj na takšnem praznovanju ne želljo spominjati na pomanjkanje, ki drugače vlada in jih utesnjuje v življenju. (In revni so ti ljudje v resnici morali biti. Ali je kdo slišal, da je bogatim zmanjkalo vina na praznovanju?) Vendar pa gre tukaj za bistveno več. Čudež z vinom je znamenje, ki nas opozarja na drugo, globljo resnico. Namreč na to, do se je z Jezusom začel tisti čas odrešitve, ki si ga človek rad sllka s poroko in preobiljem vina. Čudež z vinom je namig, da je z Jezusom prišel tisti, ki lahko spremeni naše pomanjkanje v obilje in naše skrbi v veselje. S tem vsebuje zgodba silno vzpodbujanje: upaj si - metaforično - povobiti ljudl in praznovoti praznlk življenja, tudi če dvomiš, da imaš zadostno zologo vina; upaj si začeti nekaj pomembnega in dobrega, tudi če meniš, da tvoje moči niso kos nalogi. Le tako odkriješ, v kateri preobilici bo Bog izravnal tvoje pomanjkanje in ga spremenil v blagoslov. (po Hansu Reithoferju)nalagam novice...