Marijansko upanje
Naša preteklost in sedanjost je prežeta z marijanskim duhom. Povsod, kjer žive Slovenci, boste našli kapele, cerkve in svetišča njej v čast.
Marija nam daje zgled upanja. Vedno je zaupala v božje načrte. Z vero in upanjem je privolila v božje materinstvo. Zaupala je besedam svojega Sina, zaupala je njegovemu poslanstvu, zaupala je v resničnost in moč njegovega vstajenja, zaupala je v mlado Cerkev, zaupala je v navzočnost Svetega Duha med nami.
Kaj je krščansko upanje?
Upanje je najprej človekova naravnanost, brez katere ne more obstati nobeno človeško življenje. Kdor nima upanja, ne more živeti. Bolnik upa na ozdravljenje, zaljubljenec na povratek ljubljene osebe, vojak na mir, žalosten na tolažbo, veren človek upa na večno življenje. Upanje je krepost, ki dela človeka sprejemljivega za Gospodovo pomoč in njegovo dobroto.
Upanje ni le moč, prosojnost in odločnost duše, ampak predvsem krščanska krepost, ki smo jo prejeli pri sv. krstu. "Upanje je za nas kakor varno in trdno sidro duše" (Heb 6, 19). "Ponašamo se z upanjem na božjo slavo" (Rim 5, 2). Vera v stalno navzočnost Gospoda Jezusa med nami je bistvena osnova našega upanja. Krščansko upanje ima svoj obraz, ima svoje ime. To je Jezus Kristus - Bog med nami. Biti v službi upanja pomeni oznanjati Boga, Boga s človeškim obličjem, ki se je učlovečil, prišel med nas in ostal z nami. Svet brez Kristusa je svet brez upanja. Kultura brez Boga postaja kultura smrti. Upadanje rojstev, upadanje duhovnih poklicev, razkroj zakonske zveze rn družine, izguba spomina na našo krščansko preteklost, moralna kriza, porabniški duh... vse to so znamenja naraščajočega nesmisla in obupa nad življenjem.
Naše upanje ne temelji na golem optimizmu, češ, bo že kako, ampak na dejstvu, da je Kristus zmagal, da je njegova zmaga dokončna in da je Kristus po Svetem Duhu živo in dejavno navzoč med nami. Če se zavedamo te globoke povezanosti z Bogom in če se trudimo živeti krščansko, potem bomo s svojim zgledom in življenjem oznanili Kristusovo navzočnost med nami.
Nove Evrope ne bo mogoče graditi z izivanjem vere in krščanskih vrednot, kamor spada tudi upanje, na rob družbe.
Upanje je najprej človekova naravnanost, brez katere ne more obstati nobeno človeško življenje. Kdor nima upanja, ne more živeti. Bolnik upa na ozdravljenje, zaljubljenec na povratek ljubljene osebe, vojak na mir, žalosten na tolažbo, veren človek upa na večno življenje. Upanje je krepost, ki dela človeka sprejemljivega za Gospodovo pomoč in njegovo dobroto.
Upanje ni le moč, prosojnost in odločnost duše, ampak predvsem krščanska krepost, ki smo jo prejeli pri sv. krstu. "Upanje je za nas kakor varno in trdno sidro duše" (Heb 6, 19). "Ponašamo se z upanjem na božjo slavo" (Rim 5, 2). Vera v stalno navzočnost Gospoda Jezusa med nami je bistvena osnova našega upanja. Krščansko upanje ima svoj obraz, ima svoje ime. To je Jezus Kristus - Bog med nami. Biti v službi upanja pomeni oznanjati Boga, Boga s človeškim obličjem, ki se je učlovečil, prišel med nas in ostal z nami. Svet brez Kristusa je svet brez upanja. Kultura brez Boga postaja kultura smrti. Upadanje rojstev, upadanje duhovnih poklicev, razkroj zakonske zveze rn družine, izguba spomina na našo krščansko preteklost, moralna kriza, porabniški duh... vse to so znamenja naraščajočega nesmisla in obupa nad življenjem.
Naše upanje ne temelji na golem optimizmu, češ, bo že kako, ampak na dejstvu, da je Kristus zmagal, da je njegova zmaga dokončna in da je Kristus po Svetem Duhu živo in dejavno navzoč med nami. Če se zavedamo te globoke povezanosti z Bogom in če se trudimo živeti krščansko, potem bomo s svojim zgledom in življenjem oznanili Kristusovo navzočnost med nami.
Nove Evrope ne bo mogoče graditi z izivanjem vere in krščanskih vrednot, kamor spada tudi upanje, na rob družbe.
.png)