CERKEV SV. MAGDALENE (Magdalenska gora)
Cerkev svete Magdalene stoji na vrhu Magdalenske gore, na mestu akropole nekdanjega gradišča. V svoji temeljni strukturi je gotska stavba. Prvič je omenjena v vizitacijskem zapisniku iz leta 1663. Tam piše, da je v zelo slabem stanju in »nima ne oltarja ne denarja«. 
Valvasor jo omenja med šmarskimi podružnicami, ne pove pa nič določenega o njej. Cerkev je v tlorisu pravilno, predpisano obrnjena. Ladja je pravokotna, od prezbiterija jo deli slavolok. Prezbiterij sam je gotski, prav tako zvonik, ki je prezbiteriju prizidan z južne strani. Glavni oltar je neogotski, lesen, posvečen sveti Magdaleni, eden stranskih nosi ime po sv. Kozmu in Damijanu. V cerkvi so tri priznane umetnine. Na južni steni visi podoba sv. Magdalene. Kleči ob skali, v desnici drži bič, levico pa je položila na lobanjo. Gleda v križ, ki je zasajen v tla, pod njim je odprta knjiga. Slika je delo neznanega avtorja iz sredine 17. stoletja. Na severni steni je slika Brezmadežne, ki jo je l. 1860 naslikal Štefan Šubic. Predvsem zgodovinsko vrednost pa ima 20 cm visok kelih iz bakra in srebra.
Magdalenska gora je bila sicer ena večjih železnodobskih naselbin v Evropi. O tedanjih prebivalcih pričajo bogate najdbe iz 36 rodovitnih gomil – bronast in zlat nakit, orožje, keramično posodje, stekleni in jantarni obeski ter bronasto posodje, med katerimi še posebej izstopa situla. Največji razcvet je naselbina dosegla med 8. in 1. stoletjem pr. n. št, s poudarkom na 5. in 4. stoletju pr. n. št. Iz tega obdobja je tudi okrasna ploščica iz bronasto-svinčene zlitine, velika 5,4 cm v premeru, oblikovana iz štirih enakih konjskih glavic. Ena teh glavic je postala osnova za grb občine Grosuplje.
CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA (Sela pri Šmarju)
Cerkev prvič omenjajo listine iz leta 15. stoletja (na podlagi odkritja temeljev romanske apside pri menjavi tlakov l. 2004 se domneva, da njen nastanek sega že v 12. stoletje), nato tudi Valvasor kot podružnico šmarske prafare. Cerkev je usmerjena po tedanjih pravilih vzhod – zahod. 
Na zahodni strani je zvonik, potem pravokotna ladja in slavolok, ki deli ladjo od prezbiterija. Tudi ta je pravokoten. Na južni strani ima prizidano pravokotno zakristijo. Glavni oltar je posvečen mučencema sv. Mohorju in Fortunatu. Oltar je skrbno izrezljan z mnogimi oramentalnimi podrobnostmi, izvira iz prve polovice 17. stoletja. V glavni vdolbini sta omenjena svetnika, levo je sv. Urh, desno sv. Miklavž, na krilnih konzolah pa sv. Ahac in sv. Florjan. V atiki je Mati Božja, ob njej evangelista sv. Marko in Matej. V vsakem kotu nad vdolbino je po en putto (kip golega in krilatega majhnega otroka), morda eno najboljših del v cerkvi. Stranska oltarja sta dva, posvečena sv. Volbenku in sv. Gregoriju.
CERKEV POVIŠANJA SV. KRIŽA (Tlake)
V Zgornjih Tlakah stoji tik nad staro cesto cerkev sv. Križa, ki je v listinah potrjena prvič leta 1526. 
Ime samo pa priča, da je cerkev zelo stara. Po njej se je celo naselje nekdaj imenovalo Sv. Križ. Stavba je sestavljena iz zahodnega zvonika, pravokotne ladje in pravokotnega prezbiterija z zakristijo na južni strani. V tem sestavu je zvonik k ladji izrazito kasneje prislonjen, saj ni organsko povezan v ta sestav. Starost cerkve naprimer odlično dokumentira slikarija in omet na zunanjščini severne stene – sv. Krištof, križ in orodja mučeništva, ki slogovno kažejo na 16. stoletje. Način kamnite zidave pa nastanek cerkve postavi celo v 13. stoletje. Veliki oltar je posvečen sv. Križu oziroma sv. Heleni. Značilna je stara (skoraj popolnoma razpadla) banderska slika: na eni strani je Križani, na drugi sv. Helena s križem, ki ga je našla na kraju, kjer je bil Jezusov grob. Sv. Helena kleči, z desnico drži križ, z levico pa kaže na mesto, kjer naj bi bil ta križ najden. Na glavi ima krono. Slika je Metzingerjevo delo. V cerkvi je tudi 173 cm visok iz polikromirane lesene plastike oblikovan »ecce homo« (znani motiv likovne umetnosti; s trnjem kronan in prebičan Jezus Kristus, ki mu Pilat reče »Glejte, človek«). Za glavnim oltarjem je antependij iz začetka 18. stoletja s podobo Križanega in sv. Magdalene. V ladji je rimski nagrobnik, ki je bil prej vzidan v fasado.
Vir:
ŠTRUBELJ, Lojze. 1992. Iz prakorenin v drevo današnjih dni: (Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije). Šmarje - Sap: Župnijski urad Šmarje - Sap.
BRICELJ Maja. 2009. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap (komplet zgibank). Šmarje – Sap: Turistično društvo Šmarje – Sap.
Valvasor jo omenja med šmarskimi podružnicami, ne pove pa nič določenega o njej. Cerkev je v tlorisu pravilno, predpisano obrnjena. Ladja je pravokotna, od prezbiterija jo deli slavolok. Prezbiterij sam je gotski, prav tako zvonik, ki je prezbiteriju prizidan z južne strani. Glavni oltar je neogotski, lesen, posvečen sveti Magdaleni, eden stranskih nosi ime po sv. Kozmu in Damijanu. V cerkvi so tri priznane umetnine. Na južni steni visi podoba sv. Magdalene. Kleči ob skali, v desnici drži bič, levico pa je položila na lobanjo. Gleda v križ, ki je zasajen v tla, pod njim je odprta knjiga. Slika je delo neznanega avtorja iz sredine 17. stoletja. Na severni steni je slika Brezmadežne, ki jo je l. 1860 naslikal Štefan Šubic. Predvsem zgodovinsko vrednost pa ima 20 cm visok kelih iz bakra in srebra.
Magdalenska gora je bila sicer ena večjih železnodobskih naselbin v Evropi. O tedanjih prebivalcih pričajo bogate najdbe iz 36 rodovitnih gomil – bronast in zlat nakit, orožje, keramično posodje, stekleni in jantarni obeski ter bronasto posodje, med katerimi še posebej izstopa situla. Največji razcvet je naselbina dosegla med 8. in 1. stoletjem pr. n. št, s poudarkom na 5. in 4. stoletju pr. n. št. Iz tega obdobja je tudi okrasna ploščica iz bronasto-svinčene zlitine, velika 5,4 cm v premeru, oblikovana iz štirih enakih konjskih glavic. Ena teh glavic je postala osnova za grb občine Grosuplje.
CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA (Sela pri Šmarju)
Cerkev prvič omenjajo listine iz leta 15. stoletja (na podlagi odkritja temeljev romanske apside pri menjavi tlakov l. 2004 se domneva, da njen nastanek sega že v 12. stoletje), nato tudi Valvasor kot podružnico šmarske prafare. Cerkev je usmerjena po tedanjih pravilih vzhod – zahod. Na zahodni strani je zvonik, potem pravokotna ladja in slavolok, ki deli ladjo od prezbiterija. Tudi ta je pravokoten. Na južni strani ima prizidano pravokotno zakristijo. Glavni oltar je posvečen mučencema sv. Mohorju in Fortunatu. Oltar je skrbno izrezljan z mnogimi oramentalnimi podrobnostmi, izvira iz prve polovice 17. stoletja. V glavni vdolbini sta omenjena svetnika, levo je sv. Urh, desno sv. Miklavž, na krilnih konzolah pa sv. Ahac in sv. Florjan. V atiki je Mati Božja, ob njej evangelista sv. Marko in Matej. V vsakem kotu nad vdolbino je po en putto (kip golega in krilatega majhnega otroka), morda eno najboljših del v cerkvi. Stranska oltarja sta dva, posvečena sv. Volbenku in sv. Gregoriju.
CERKEV POVIŠANJA SV. KRIŽA (Tlake)
V Zgornjih Tlakah stoji tik nad staro cesto cerkev sv. Križa, ki je v listinah potrjena prvič leta 1526. Ime samo pa priča, da je cerkev zelo stara. Po njej se je celo naselje nekdaj imenovalo Sv. Križ. Stavba je sestavljena iz zahodnega zvonika, pravokotne ladje in pravokotnega prezbiterija z zakristijo na južni strani. V tem sestavu je zvonik k ladji izrazito kasneje prislonjen, saj ni organsko povezan v ta sestav. Starost cerkve naprimer odlično dokumentira slikarija in omet na zunanjščini severne stene – sv. Krištof, križ in orodja mučeništva, ki slogovno kažejo na 16. stoletje. Način kamnite zidave pa nastanek cerkve postavi celo v 13. stoletje. Veliki oltar je posvečen sv. Križu oziroma sv. Heleni. Značilna je stara (skoraj popolnoma razpadla) banderska slika: na eni strani je Križani, na drugi sv. Helena s križem, ki ga je našla na kraju, kjer je bil Jezusov grob. Sv. Helena kleči, z desnico drži križ, z levico pa kaže na mesto, kjer naj bi bil ta križ najden. Na glavi ima krono. Slika je Metzingerjevo delo. V cerkvi je tudi 173 cm visok iz polikromirane lesene plastike oblikovan »ecce homo« (znani motiv likovne umetnosti; s trnjem kronan in prebičan Jezus Kristus, ki mu Pilat reče »Glejte, človek«). Za glavnim oltarjem je antependij iz začetka 18. stoletja s podobo Križanega in sv. Magdalene. V ladji je rimski nagrobnik, ki je bil prej vzidan v fasado.
Vir:
ŠTRUBELJ, Lojze. 1992. Iz prakorenin v drevo današnjih dni: (Šmarska kotlina od prazgodovine do sedanje župnije). Šmarje - Sap: Župnijski urad Šmarje - Sap.
BRICELJ Maja. 2009. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap (komplet zgibank). Šmarje – Sap: Turistično društvo Šmarje – Sap.
.png)
Šmarnice spomin sladak
mojega detinstva.
Bosi trgali smo vsak dan v rosi
za oltarčke cvetni slak.
Kje si, tiste vere vir?
Grebel bi te z golo roko.
Kaj si že tako globoko,
da ne najdem te nikjer?
Alojz Gradnik