ŽIVLJENJEPIS PAPEŽA FRANČIŠKA
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini v Buenos Airesu staršem italijanskega rodu. Študij kemije je končal z diplomo. V Villa Devotu je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. 1964–1965 je poučeval književnost in psihologijo, 1967–1970 pa je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969. 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov; to službo je opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.
20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, posvečenje v tamkajšnji stolnici pa je prejel 27. junija 1992. Za nadškofa pomočnika iste nadškofije je bil imenovan 3. junija 1997. Ob smrti kardinala Antonija Quarracina je 28. februarja 1998 postal krajevni nadškof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda, ki so prebivali v Argentini in niso imeli stika s svojim škofom. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih 2005–2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in nasprotoval evtanaziji. Kardinali so kardinala Jorgeja Maria Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.
Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo, ter z dvema motuproprijema omogočil poskušal poenostaviti cerkvene postopke in okrepiti pastoralno delovanje. Njegovo vodstvo je zaznamovano s poudarkom na kulturi življenja, obrambi družinskih vrednot ter v skrbi za stvarstvo, kar je izrazil v številnih pobudah, sinodah in sporočilih, usmerjenih v pravičnejšo in sočutnejšo družbo. Cerkev je spodbudil, da okrepi sinodalno pot delovanja in v ta namen tudi reformiral rimsko kurijo.
Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na desetih konzistorijih imenoval 163 novih kardinalov. Kardinalski zbor šteje 252 kardinalov, od katerih je 138 volivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 94 različnih držav. Papež Frančišek je od izvolitve opravil 87 apostolskih potovanj: 40 po Italiji in 47 v druge države, napisal štiti okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020; Dilexit nos, 202), izdal sedem apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020; Laudate Deum, 2023; C'est la confiance, 2023) in 56 motuproprijev.
Ob koncu šolskega in veroučnega leta je torej v župniji tudi slovesnost prvega svetega obhajila. Tretji sveti zakrament, prvo sveto obhajilo, bo v nedeljo, 18. maja, ob 10. uri. Spokorna priprava s spovedjo za prvoobhajance bo v torek, 13. maja, pri verouku, skupna priprava in vaje za obhajilo pa bodo v soboto, 17. maja, ob 9. uri ... Beri dalje
20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, posvečenje v tamkajšnji stolnici pa je prejel 27. junija 1992. Za nadškofa pomočnika iste nadškofije je bil imenovan 3. junija 1997. Ob smrti kardinala Antonija Quarracina je 28. februarja 1998 postal krajevni nadškof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda, ki so prebivali v Argentini in niso imeli stika s svojim škofom. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih 2005–2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in nasprotoval evtanaziji. Kardinali so kardinala Jorgeja Maria Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.
Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo, ter z dvema motuproprijema omogočil poskušal poenostaviti cerkvene postopke in okrepiti pastoralno delovanje. Njegovo vodstvo je zaznamovano s poudarkom na kulturi življenja, obrambi družinskih vrednot ter v skrbi za stvarstvo, kar je izrazil v številnih pobudah, sinodah in sporočilih, usmerjenih v pravičnejšo in sočutnejšo družbo. Cerkev je spodbudil, da okrepi sinodalno pot delovanja in v ta namen tudi reformiral rimsko kurijo.
Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na desetih konzistorijih imenoval 163 novih kardinalov. Kardinalski zbor šteje 252 kardinalov, od katerih je 138 volivcev. V kardinalskem zboru so kardinali iz 94 različnih držav. Papež Frančišek je od izvolitve opravil 87 apostolskih potovanj: 40 po Italiji in 47 v druge države, napisal štiti okrožnice (Lumen fidei, 2013; Laudato si', 2015; Fratelli tutti, 2020; Dilexit nos, 202), izdal sedem apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013; Amoris laetitia, 2016; Gaudete et exsultate, 2018; Christus vivit, 2019; Querida Amazonia, 2020; Laudate Deum, 2023; C'est la confiance, 2023) in 56 motuproprijev.
Ob prvem svetem obhajilu
Ob koncu šolskega in veroučnega leta je torej v župniji tudi slovesnost prvega svetega obhajila. Tretji sveti zakrament, prvo sveto obhajilo, bo v nedeljo, 18. maja, ob 10. uri. Spokorna priprava s spovedjo za prvoobhajance bo v torek, 13. maja, pri verouku, skupna priprava in vaje za obhajilo pa bodo v soboto, 17. maja, ob 9. uri ... Beri dalje
Vabilo na gasilsko sv. mašo
Ob godu zavetnika gasilcev sv. Florjana Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje – Sap vabi v nedeljo, 4. maja, ob 14. uri, h GASILSKI SVETI MAŠI, ki bo v župnijski cerkvi Marijinega rojstva da se svojemu zavetniku svetemu Florjanu zahvalijo za vsa uspešna posredovanja v preteklem letu in se mu priporočijo za pomoč pri raznovrstnih reševanjih v prihodnjem letu ter za vse pokojne šmarske gasilce ter za odvrnitev nesreč pri njihovem požrtvovalnem delu. Po maši bo prevzem in blagoslov gasilskega vozila GVG P ... Beri dalje
nalagam novice...
JUBILEJNA MOLITEV
Nebeški Oče,
vera, ki si nam jo dal v
tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu,
in plamen ljubezni,
ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca,
naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje
v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi,
da bomo marljivo gojili seme evangelija,
ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet,
ko zaupno pričakujemo
novo nebo in novo zemljo,
v katerem bodo premagane sile zla
in se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja
v nas, romarjih upanja,
oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah
in na ves svet izliva
veselje in mir
našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog,
bodi hvala in slava na veke vekov.
Amen.