Aleluja!Ta beseda je v dneh od velikonočne vigilije pa vse do binko&scaron;ti v sredi&scaron;ču na&scaron;ega izražanja &quot;velikonočne&quot;&nbsp;vere. Je radosten vrisk, ali kot je bilo zapisano ob obisku svetega očeta Janeza Pavla II., ko so slovenski romarji z vriskanjem pozdravljali papeža: &quot;Vriskanje je slovenska aleluja&quot;. Malo je besed, ki bi se tako uveljavile v na&scaron;i kr&scaron;čanski&nbsp;civilizaciji, kot se je to zgodilo s hebrejskim izrazom Alleluja, bolj natančno: Hallelujah! Kar pomeni slavite Jahveja! Že dolgo pred Kristusom je bil izraz splo&scaron;no znan. Ko so v Aleksandriji okrog leta 270 pred Kristusom prevajali glavnino Stare zaveze iz hebrej&scaron;čine v&nbsp;mnogim bolj razumljivo gr&scaron;čino, so pustili izraz v hebrejski obliki. Tako se je raz&scaron;iril povsod, kjer so bile judovske naselbine. Kr&scaron;čanstvo ga je sprejelo kot skupno dedi&scaron;čino iz stare zaveze, a mu je dalo velikonočni poudarek. Vzklik je postal kot vrisk odre&scaron;enja. Vendar pa s tem ne-prevodom &scaron;e ni pojasnjeno, zakaj je Cerkev izbrala in obdržala to hebrejsko besedo molitve, radostnega vzklika iz psalmov, ki je njenim kasnej&scaron;im otrokom zvenela nerazumljivo, za izraz svoje velikonočne radosti. Verjetno je hotela reči: pred tem kar na veliko noč praznujemo, pred skrivnostjo na&scaron;ega odre&scaron;enja odpove vsaka normalno razumljiva člove&scaron;ka beseda. Alelujo prepevamo, pravi sv. Rupert, kot kapljico nebe&scaron;ke rose. Z alelujo so se bližali svetim krajem romarji v Sveto deželo. Alelujo so prepevali menihi v starih cerkvah. Z alelujo so si dajali poguma črnski sužnji v svojih črnskih duhovnih pesmih. &Scaron;e danes skupaj z njimi pričakujemo &quot;aleluje dan&quot;. Tako je aleluja splo&scaron;no sprejeta kot izraz veselja nad odre&scaron;enjem in trdno upanje vanj. Ne&scaron;tete cerkvene pesmi vriskajo alelujo.&nbsp;Ne&scaron;teto ma&scaron;, himen, oratorijev izbruhne proti koncu v tako bogastvo vriskov, da človek strme poslu&scaron;a. Kot je menda rekel Handel, tvorec najbolj znane oratorijske aleluje: &quot;Ko se je v meni porajala, nisem vedel, ali sem že v nebesih ali &scaron;e na zemlji.&quot; Vsakdo od nas ima nalogo, da iz svojega življenja naredi vrisk odre&scaron;enja. Čim bliže smo smrti, bolj bi morali čutiti svojo odre&scaron;enost. Naj nam aleluja požlahtni vsak dan življenja in vsak hip na&scaron;e vere. &Scaron;e na&scaron;a smrt naj bo v znamenju aleluje, saj vemo, da je vse na&scaron;e življenje le prehod v tisto božje mesto, &quot;na čigar ulicah se poje aleluja&quot; (Tob 13,22).https://zupnija-smarje-sap.rkc.si/index.php/content/display/72<![CDATA[Jezusovi čudeži]]>