Župnijska cerkev Marijinega rojstva je bila v listinah prvič omenjena leta 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi bila župnija Šmarje ustanovljena že leta 1058. Cerkev je romanska triladijska bazilika, ki je konec 15. stoletja dobila novo obokanje in prezbiterij. Na prvotni steni, leta 1945 porušenega in leta 1956 v prvotnem tlorisu in obliki ponovno pozidanega prezbiterija, so poleg gotske poslikave deloma ohranjene freske Štefana Šubica. Poslikava cerkvene ladje datira v konec 16. ali začetek 17. stoletja. Sredi 17. stoletja je bil v zahodni del romanskega jedra vgrajen zvonik. V 18. stoletju sta bili k romanski ladji prizidani baročni kapeli. Glavni oltar je iz marmorja. Na vrhu je na kroglastem podstavku, ki simbolizira zemljo, lesen kip Matere božje z rožnim vencem. Tabernakelj je nov, vratca pa so bila del starega tabernaklja. Na njih je podoba Srca Jezusovega. Desno na oltarju je lesen polikromiran kip sv. Joahima, levo pa sv. Ane. Oltarna miza je iz klesanega kamna, stene ima okrašene z rezljanimi lesenimi podlagami, na katere so pritrjeni delno pozlačeni kipci iz nekdanje prižnice. V istem stilu je narejen tudi ambon. Levo od oltarja visi velik lesen križ s Kristusom, ki je nekoč stal na pokopališču. Župnik Marko Levstik mu je dal izvirno podobo z novo podlago, narejeno iz po treh vzporedno spojenih lat, tako da stanje Križanega še ostreje izstopa. Šmarčani smo ponosni, da je prav ta križ 18. maja 1996 na hipodromu v Stožicah stal ob oltarju, kjer je na svoj 76. rojstni dan maševal papež Janez Pavel II. (Fotografija iz knjige: Bog Blagoslovi predrago Slovenijo: Papež Janez Pavel II. v Sloveniji. 1996. Ljubljana: Družina.) Leta 1884 so plačali slikarju Antonu Jebačinu nov križev pot, »zmalan po Fürichu«, leta 1897 pa je isti slikar naredil še kopijo Metzingerjeve podobe »Smrt sv. Jožefa«, slikar Matija Tomec pa je po Metzingerju kopiral sliki »Smrt sv. Štefana«, ki je osrednji motiv levega stranskega oltarja in »Sv. Kozma in Damjan« v desnem stranskem oltarju. Oltar v severni kapeli je posvečen Žalostni Materi božji, v južni kapeli kot protiutež pa sv. Jožefu.  Zadnja obnova in rekonstrukcija notranjščine z restavriranjem slik in fresk ter stropnih poslikav tako v cerkvi kot v prezbiteriju je bila narejena med l. 1999 in 2003. Restavratorska dela je opravil akademski slikar – restavrator Darko Tratar. V istem času so bili obnovljeni stranski oltarji in slike na oltarjih. Oltarje je obnovil restavrator Miha Legan, slike pa akademski slikar Izidor Mole. Na južni fasadi cerkve je zanimiva freska, ki prikazuje ikonografski motiv Kristusa Trpina, poleg je stoječa postava Marije Zaščitnice, ki varuje človeštvo, zgoraj pa delno ohranjena podoba Boga Očeta v oblakih s puščico jeze do zemljanov. Freska verjetno izvira iz začetka 16. stoletja, časa verske in družbene krize, turške nevarnosti, kuge, napovedujejo se kmečki upori, protestantizem in reformacija. Ljudje so v strahu za življenje prosili k Bogu po Mariji in Kristusu – prizor dvojnega priprošnjištva: Marija razgali dojko in roti sina, naj se v imenu mleka, s katerim ga je dojila, usmili človeštva. Kristus prošnjo podkrepi še s svojimi razkritimi krvavimi rameni. Srednjeveška simbolika in duhovni pomen razgaljenih figur sta v naslednjih stoletjih izginjala, zato so večino Marijinih golih prsi v 19. stoletju preslikali. Fasada je bila preoblikovana v drugi polovici 19. stoletja v duhu zgodnjega klasicizma. Okoli cerkve so bili v fasado vgrajeni mnogi stari nagrobniki. Leta 1945 je na prezbiterij padla bomba in ga uničila, da so ga morali po vojni obnoviti.   Vir: SAMEC, Marija. 2016. Razglednice z zgodbami: občina Grosuplje. Grosuplje: Mestna knjižnica. ISBN 978-961-92529-7-0. BRICELJ Maja. 2009. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap (komplet zgibank). Šmarje – Sap: Turistično društvo Šmarje – Sap.)https://zupnija-smarje-sap.rkc.si/index.php/content/display/18