V pismu sv. lgnacija Antiohijskega, naslovljenem na vernike v Efezu, beremo: "Drevo se spozna po sadu; tako se bodo po delih pokazali tisti, javno priznavajo, da so Krstusovi. Zdaj ne gre za to, da kdo z besedo prizna vero, ampak da vztraja v življenju po veri do konca. Bolje je molčati in biti kistjan, kakor govoriti in ne biti. Lepo je učiti, kako tisti, ki govori, to tudi dela." Podobno misel je zapisal tudi sv. Anton Padovanski: "Živa je govorica, ko govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede, govorijo naj dela. Polni smo besed, smo pa brez del, in zato nas zadene Gospodovo prekletstvo; preklel je namreč smokvino drevo, na katerem ni našel sadu, ampak le listje." Oba svetnika sta s svojimi besedami povedala tisto, kar nam govori Jezus v današnjem evangeliju: "Vi ste sol zemlje ... Vi ste luč sveta." To njegovo zahtevo bomo uresničili, če bo njegova modrost, njegova živa in učinkovita beseda v nas in če bomo po njej uravnavali svoje vsakdanje delovanje. Jezusov učenec je kakor sol, dokler je v njem Božja beseda čista, nepokvarjena. Že s svojim zgledom varuje svet moralne gnilobe. Kakor hitro začnemo Božjo besedo spreminjati po svojem okusu, postane naše življenje "neslano", kar v ljudski govorici pomeni isto kot neumno, vsebinsko prazno. Kristus nam naroča, naj bomo luč sveta. Ta luč mora biti pristna, ne umetna: ne moremo v javnosti nastopati kot "svetniki" (taki, ki "svetijo"), če je dejansko v naših srcih zaradi sebičnosti, zaverovanosti vase prej temno kot svetlo. Naša luč je lahko le odsev Božje luči. "Naša luč mora svetiti tako, da se bo videlo, da je to Božja luč, in da bodo ljudje slavili Boga, ne nas."
Dobrodošli na spletni strani župnije Šmarje - Sap.
Na prejemanje naših novic se lahko naročite tukaj. Najdete nas tudi na Facebooku.
V pismu sv. lgnacija Antiohijskega, naslovljenem na vernike v Efezu, beremo: "Drevo se spozna po sadu; tako se bodo po delih pokazali tisti, javno priznavajo, da so Krstusovi. Zdaj ne gre za to, da kdo z besedo prizna vero, ampak da vztraja v življenju po veri do konca. Bolje je molčati in biti kistjan, kakor govoriti in ne biti. Lepo je učiti, kako tisti, ki govori, to tudi dela." Podobno misel je zapisal tudi sv. Anton Padovanski: "Živa je govorica, ko govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede, govorijo naj dela. Polni smo besed, smo pa brez del, in zato nas zadene Gospodovo prekletstvo; preklel je namreč smokvino drevo, na katerem ni našel sadu, ampak le listje." Oba svetnika sta s svojimi besedami povedala tisto, kar nam govori Jezus v današnjem evangeliju: "Vi ste sol zemlje ... Vi ste luč sveta."
To njegovo zahtevo bomo uresničili, če bo njegova modrost, njegova živa in učinkovita beseda v nas in če bomo po njej uravnavali svoje vsakdanje delovanje. Jezusov učenec je kakor sol, dokler je v njem Božja beseda čista, nepokvarjena. Že s svojim zgledom varuje svet moralne gnilobe. Kakor hitro začnemo Božjo besedo spreminjati po svojem okusu, postane naše življenje "neslano", kar v ljudski govorici pomeni isto kot neumno, vsebinsko prazno.
Kristus nam naroča, naj bomo luč sveta. Ta luč mora biti pristna, ne umetna: ne moremo v javnosti nastopati kot "svetniki" (taki, ki "svetijo"), če je dejansko v naših srcih zaradi sebičnosti, zaverovanosti vase prej temno kot svetlo. Naša luč je lahko le odsev Božje luči. "Naša luč mora svetiti tako, da se bo videlo, da je to Božja luč, in da bodo ljudje slavili Boga, ne nas."
.png)