JEZUSOV KRST
Pomembnosti tega, kar se zgodi pri krstu, se povečini premalo zavedamo. Če prebiramo Sveto pismo, posebno pisma apostola Pavla, vidimo, da piše kristjanom, ki se zavedajo svojega dostojanstva, ki vidijo v krstu "prehod iz smrti v življenje", ki z življenjem pokažejo, da so s krstom '"postali nova stvar v Kristusu". Ker je tako, se pač ne smemo čuditi, da tisti, ki nas opazujejo, pravijo: "Glejte jih, saj niso nič boljši od tistih, ki niso krščeni, ki ne hodijo v cerkev!" To je, žal, pogosto res, pa ne bi smelo biti. Kaj naj storimo? Kako naj živimo, da bomo otipljivo pokazali svoje krščanstvo?
To vprašanje bi si morali zastaviti ob začetku vsakega novega dne. Vsako jutro je namreč nekaj podobnega kot krst: prehod iz teme v svetlobo. V jeziku Svetega pisma pomeni tema satana in greh, svetloba pa Kristusa in - življenje po njegovem zgledu in nauku. Svetlobe je vsakdo vesel, zgled lepega življenja gradi tudi druge, zato je tako pomembno, da evangelij živimo, ga oznanjamo z življenjem.
Krst je prestop čez prag Božjega sveta. Postanemo deležni Kristusove duhovniške sluibe. Svetišče za našo mašo je ves svet, daritev je vse življenje. Spomnimo se tega. ko prestopimo prag svojega doma, ko ob delavnikih prestopamo prag tovarne, pisarne, šole ... Če bomo znali prav prestopati pragove zemeljskih prostorov, nam ne bo prehudo, ko bo treba prestopiti zadnji prag - prag večnosti, ko bomo postali ne le nova, ampak v moči svojega krsta tudi do kraja poveličana stvar v Kristusu.
Jezus naj bi bil krščen v reki Jordan pri kraju Qasr al Yahud.
Na današnjo nedeljo Jezusovega krsta stopa pred nas še eden, in sicer najvišji in najlepši vzor solidarnosti. Jezus se ob začetku svojega javnega delovanja napoti k Janezu Krstniku, ki po Jordanu deli krst pokore. K njemu prihaja množica grešnikov, cestninarjev, vojakov, farizejev, saducejev in javnih grešnic. Jezus se uvrsti v to dolgo procesijo, v katero on, edini pravični res ne spada. Vendar to dopušia, ker je božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta. S tem začne svoje poslanstvo, ki ga ima kot trpeči služabnik in odrešenik.
Janez Krstnik je Jezusov bratranec, nekaj mesecev starejši od njega. Ni postal duhovnik kot njegov oče Zaharija. Ima pa stike s puščavo, morda tudi z judovsko puščavniško skupino v Qumranu. Pri njih se je mogel naučiti preprostega življenja v puščavi in očiščevanja z vodo. Janez Krstnik oznanja pot preprostega življenja in krst za odpuščanje grehov. Zelo je poznan in ljudje ga poslušajo. Krščuje jih s krstom pokore tako, da jih potaplja v Jordan. Ko pridejo iz reke, so kot očiščeni in odločeni živeti novo življenje. Za "krščene" je to popolna sprememba: spreobrnitev.
