Božič

Božič je praznik rojstva Jezusa Kristusa. Njegovo rojstvo je zgodovinsko dejstvo, po njem tudi štejemo leta. Čeprav datum ni bil izračunan natančno, vendar je osnova našega stetja Kristusovo rojstvo. Kristjani praznujemo božič kot skrivnost Kristusovega učlovečenja. Vsako leto znova nas spominja, da je Bog tako ljubil svet, da je poslal svojega edinorojenega sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, temveč imel večno življenje (prim. Jn 3,16).

Božič ni samo izhodiščna točka preteklosti, ni samo zgodovinski dogodek, od katerega štejemo leta. Še bolj je to dogodek, ki se obnavlja in nadaljuje vsak trenutek slehernega krščanskega življenja.  Vsakokrat, ko se trudimo, da bi bili Bogu bolj podobni, da se približamo mišljenju in ravnanju Jezusa Kristusa, se Bog znova rodi v nas. Zato je lahko vsaka maša, vsako obhajilo, vsaka spoved, vsako poslušanje božje besede za nas božič. Kajti po vsem tem znova in vedno tesneje k nam prihaja Kristus. Če se dva ali trije zberejo v molitvi ali petju, je tudi to za nas božič, ker je Kristus prišel med nas.

Kako velik praznik je božič, spričuje tudi dejstvo, da ima tri maše oziroma mašne obrazce. To je polnočnica ali angelska mača, ker beremo evangelij o angelskem oznanilu Kristusovega rojstva (Lk 2,1–14). Druga je v jutranjih urah, imenuje se zorna ali pastirska maša, ker beremo o pastirjih, ki so prišli počastiti Kristusa (Lk 2,15–20). Tretja pa je čez dan in se imenuje dnevna ali velika maša, pri kateri beremo evangeljski odlomek iz uvoda v Janezov evangelij; govori o besedi, ki je postala človek (1, 1–18).

To trojno mašo so srednjeveški mistiki simbolično razlagali s Kristusovim trojnim rojstvom. Prvo rojstvo, ki je najvišje, je tisto, ko nebeški Oče rojeva svojega edinorojenega Sina, enakega po božjem bistvu in drugačnega po osebi. Drugo rojstvo je vsebina božične skrivnosti, ko materinska rodovitnost v deviški čistosti rodi svetu Odrešenika. Tretje rojstvo pa se uresničuje vedno, vsak dan in vsak trenutek, ko se Bog po milosti in ljubezni rodi na živ in duhovni način v srcu vernega in dobrega človeka.

Vsi vemo, da je božič čas ljubezni, obdarovanja in družinskih srečanj. Pomembnejše je, da je božič čas veselja in zahvaljevanja Bogu, ker deluje v našem življenju. Praznovanje božiča je zato tudi bogato v ljudskih običajih. Samo če pomislimo na lepo slovensko navado postavljanja  jaslic in božičnega drevesca. Jaslice naj bodo tako postavljene, da nam bodo približevale skrivnost božjega rojstva in da ne bo v njih sveta družina samo odvečna "šara" med različni električnimi okraski od mlinčkov naprej. Božično drevesce ima lepo simboliko: spominja na Kristusa, ki je drevo življenja in luč sveta. Uživajmo v božjem miru, ko praznujemo božič, pojdimo pred Jezusa v jaslicah in mu povejmo želje srca in ob tem ne pozabimo, da se jaslice bolj moli, kakor gleda.