Avtor: zusmarjesap1 Objavljeno: 1. 12. 2019

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Na Kalvariji visijo vsak na svojem križu trije obsojenci. Ustavimo se ob njih. Levega bi mogli imeti za predstavnika ljudi, ki hočejo živeti na račun drugih. Dokler je mogel, je ropal, sedaj pa, ko ga je prijela roka pravice, bi rad brez kesanja, brez priznanja krivde, brez čuta za pravičnost dosegel rešitev. Ker se vsemu roga, sklepamo, da je zamoril v sebi čut za lepo, dobro in pošteno. 
Desni priznava krivdo, jo obžaluje in prosi za opravičenje. Spoštuje sebe in tovariša, izpoveduje vero v Jezusovo kraljestvo in ga prosi, naj se ga tam spomni. 
V sredi med obema je tisti, ki ga Cerkev razglaša za svojega Kralja in Vladarja. Njegovo stanje pa je tako bedno, da mu človeška pamet pri najboljši volji ne more pripisati prav ničesar vladarskega. Brez moči je: "drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati"; brez časti je: "posmehujejo se mu voditelji, vojaki in razbojniki"; brez somišljenikov je: "peščica zvestih se je razpršila in poskrila": brez bodočnosti je: "ob rojstvu je angel sicer oznanil, da njegovemu kraljestvu ne
bo konca, sedaj pa se konec zelo hitro bliža". 
Jezus je Kralj ravno zato, ker je doživel tak konec. Njegov poraz na veliki petek ne pomeni trenutka slabosti. Nasprotno, prav veliki petek je bil pot v zmagoslavje in kraljevanje. Namerno je hotel biti poražen, da bi vsem poraženim dal upanje; namenoma je hotel biti ponižan, da bi vsem ponižanim vrnil čast; namenoma je šel v smrt, da bi vse smrtnike popeljal v žiivljenje. Zato ga je Cerkev po pravici razglasila za svojega Kralja in Vladarja

vaš prispevek